Zdravniki, ki so pred nekaj meseci za ministrstvo za zdravje pripravljali priporočila za izvajanje zdravstveno pogojenih diet, so ob svojem delu zaznali problem vse večjega števila otrok z različnimi dietami, ki niso medicinsko utemeljene. »To ima lahko škodljive učinke za otroke, predstavlja pa tudi veliko in nepotrebno breme za vzgojno-izobraževalne zavode,« so zapisali v okrožnici, ki so jo poslali na ministrstvo za zdravje. Zato so ob tem zapisali še priporočilo, ki pa je predvsem v družinah, kjer prakticirajo brezmesno prehrano, povzročilo veliko razburjenja: »Vzgojno-izobraževalni zavodi niso dolžni zagotavljati medicinsko neutemeljenih diet, kot so diete na podlagi priporočil alternativnih zdravilcev (bioresonanca, homeopatija in tako naprej), določanja specifičnih IgG, verskih in drugih osebnih prepričanj staršev (vegetarijanska, veganska dieta) ter na primer 'dieta brez konzervansov' in podobno. Medicinsko indicirana dieta mora biti opredeljena v skladu s katalogom diet, kot ga opredeljujeta Pediatrična klinika UKC Ljubljana in Klinika za pediatrijo UKC Maribor.« V dopisu, ki je romal na ministrstvo za zdravje, je zapisano še, da bodo priporočila poslana tudi na ministrstvo za izobraževanje ter vsem vzgojno-varstvenim zavodom, torej tudi vrtcem.
Preberite tudi: Tri ideje za bolj praktičen dom. Kliknite TUKAJ!
Ogorčeni starši
Številni starši, ki prakticirajo brezmesno prehrano, so prepričani, da so oni tisti, ki vedo, kakšna hrana je najboljša, predvsem pa najbolj zdrava za njihovega otroka. Ti stališče slovenske stroke, da mora biti v prehrani otrok prisotno tudi meso, zavračajo, ob tem pa kot dokaz navajajo tudi priporočila Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki pa, roko na srce, niti ne priporoča niti ne odsvetuje mesa v prehrani. Starši se zdaj bojijo, da bodo otroci, ki ne jedo mesa, imeli težave pri iskanju javnega vrtca.
Brez izbire?
A dejstvo je, da je javnih vrtcev, ki bi ponujali vegetarijansko prehrano, izredno malo. Kot so nam pojasnili na Mestni občini Ljubljana, se pri organiziranju in sestavi prehrane vzgojno-izobraževalni zavodi ravnajo po Smernicah zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, ki jih je leta 2005 pripravilo Ministrstvo za zdravje. »Če starši uveljavljajo dietno prehrano za otroke, jo vrtec (in šola) zagotavlja le, če imajo potrdilo zdravnika,« so nam povedali na MOL.
Prehod v zasebne vrtce
Pri oblikovanju menijev so vrtci popolnoma samostojni. Tako ima v Ljubljani izmed javnih vrtcev v štirih oddelkih tudi laktoovovegetarijansko prehrano organizirano le vrtec Najdihojca. Velika večina staršev, ki ima posebne želje pri prehrani svojih otrok, te zato raje zaupa v varstvo zasebnim ustanovam, kot so vrtci Montessori, kjer imajo za to več posluha, a so tudi dražji. Kljub temu pa je treba poudariti, da je pri tem, kaj bo otrok jedel ali ne, zagotovo pomemben zgled staršev. Vsak, ki pozna otroke in njihovo trmo, ve, da je otroka, ki se odloči, da nečesa ne bo jedel, zelo težko, če ne nemogoče prepričati v nasprotno in da z mesom, tudi če je na meniju, v vrtcih ne posiljujejo nikogar.
Kaj bi najraje jedli?
V enem izmed ljubljanskih vrtcev so pred časom izvedli anketo, kaj bi otroci najraje jedli za kosilo. Odgovori so pričakovani: »Sladoled, makaroni, špageti, svaljki, kruh, cmoki in omaka, solata, špinača, pica, goveja juha, palačinke.«
Galerija
Poglej vse fotografije (2)
