Kaj sem »podedoval«?
Osnovne telesne lastnosti seveda podedujemo od svojih staršev oziroma prednikov. Toda »podedujemo« pa tudi odnos do telesa, kakršnega koli že smo prejeli ob rojstvu. In tako kot velja za razliko med srečnimi in nesrečnimi ljudmi, da se veliko bolj razlikujejo v odnosu do življenjskih okoliščin kot v dejanskih življenjskih pogojih, velja tudi za zadovoljstvo z lastnim telesom. Če je bila mati narava glede lepote pri neki osebi bolj darežljiva, ji to še ne zagotavlja, da bo zato tudi bolj zadovoljna s svojim telesom. In obratno – obstaja kopica ljudi, ki po družbenih merilih nikakor ne spadajo med lepotce, pa se v svoji koži odlično počutijo. Kako je to mogoče?
Preberite tudi: Napovejte celulitu vojno! Kliknite TUKAJ!
V družini, kjer smo odraščali, poleg genetsko določenih lastnosti telesa »podedujemo« tudi to, kako se bomo v lastnem telesu počutili. Ko hči opazuje mamo, kako je sproščena in zadovoljna s svojim ženskim telesom, ko sin vsakodnevno doživlja očetov odnos do lastnega moškega telesa in ko oba opazujeta, kako se mama in oče vedeta do telesa partnerja … vse to se vtisne globoko v otrokovo doživljanje telesnosti.
Če se na primer mama svoje ženskosti sramuje in jo skriva, bo hči dobila sporočilo, da biti v ženskem telesu ni najbolj prijetna reč. In se zato kot odrasla ženska v svojem telesu ne bo počutila v redu. Pa ni pomembno, kako objektivno lepa bo. Še posebno če poleg tega od staršev ne bo dobila dovolj pohvale in potrditve, ko bo izrazila dvome o lastni lepoti.
Kaj je zares lepo?
V sodobnem svetu, ki je obseden z izklesanim telesom brez odvečnih maščob in lepo definiranimi mišicami, nam je prav nemogoče verjeti, da je lahko bila v srednjem veku idealna ženska lepo zaobljena in mehka (kar je izražalo, da živi v obilju) po današnjih merilih tako rekoč debela. Kaj je lepo, se namreč spreminja tako skozi zgodovino kot glede na kulturo in družbeno okolje. Če so na primer na vaseh bolj priljubljene bolj zaobljene ženske (kar naj bi kazalo na večjo plodnost) in močnejši moški (da bo lažje opravljal kmečka opravila), je med izobraženci bolj moderno izrazito suho telo, ki naj bi izražalo pravo mero ozaveščenosti o zdravi prehrani in samodisciplini.
Toda ali potem neka objektivna lepota, po kateri bi merili lepoto lastnega telesa, sploh ne obstaja? V resnici je odgovor na to vprašanje nepomemben in je pomembneje to, ali si bomo dopustili, da se bomo zaradi nekega družbenega standarda v svojem telesu – hiši, v kateri živimo, slabo počutili. Smo se zares pripravljeni odpovedati številnim življenjskim doživetjem in izkušnjam le zato, ker menimo, da s takšnim telesom, kot ga imamo, tega ne smemo izkusiti, saj si tega ne zaslužimo?
Prava lepota
Kakor koli se sliši klišejsko, še vedno drži, da prava lepota prihaja iz notranjosti. Naše fizično telo bo sijalo in žarelo, če bomo poskrbeli za lepo dušo. Ali ste vedeli, da človek nima le fizičnega telesa, temveč tudi eterično oziroma vitalno telo, astralno oziroma čustveno telo, mentalno in dušno telo? Zato svoje lepote nikar ne presojajte le po tem, kako je videti vaše fizično telo, saj je to v resnici najnižja stopnja prave lepote.
Prava lepota ni popolna lepota, temveč predvsem negovana in ljubljena lepota. Ko torej spoštujemo in zares sprejemamo vsa svoja telesa, za njih tudi ljubeče skrbimo in jih negujemo, kar nam še dodatno pomaga, da svoje telo vse bolj doživljamo kot tempelj, ne pa skladišče napak in grdih delov, ki bi jih najraje skrili ne samo pred svetom, temveč tudi pred sami seboj. Če torej težko sprejmete svoje fizično telo, ga čim bolj nežno negujte, se ga čim večkrat ljubeče dotikajte in vsaki celici sporočajte, da jo imate radi. Tudi tisti celulitni in zamaščeni, ki prav tako potrebuje vašo sprejemanje in ljubezen.
Vas kritizira okolica?
Če pogosto iz okolice slišite kritike oziroma negativne ocene vašega telesa, se s takšnimi ljudmi preprosto prenehajte družiti. Vas kritizira partner in vas vsakodnevno opominja, kako ste predebeli in grdi? Čas je, da mu postavite meje in zahtevate spoštljiv odnos tudi do vašega telesa. Res je, vsak bi z nekaj truda lahko iz svojega telesa razvil vse svoje potenciale. Toda kako, zakaj in če sploh kdaj bomo to storili, je naša osebna odločitev, ki jo mora okolica spoštovati in se zaradi nje do nas ne sme vesti žaljivo.
