Raziskovalci gledajo z enega, potrošniki smo na drugem, in bolj kot kdo smo, kaj kupujemo, kje, zakaj itd., nas zanima, zakaj vendar kupujemo – preveč. Kar prinesemo domov s svojih nakupovalnih pohodov, se prav rado izkaže za nepotrebno, odvečno in pretirano ter v resnici sploh ne prinaša zadovoljstva. Še več – spoznamo, da smo spet opravili slab nakup. Kako to preprečiti? Spremenimo svoje navade.
Naredimo inventuro
Strokovnjaki opozarjajo na nenavaden paradoks, da kupujemo zato, ker že imamo preveč. Pojasnjujejo: ko imamo preveč, se ne zavedamo več, kaj vse imamo, zato se zlahka zgodi, da kupimo nekaj, na čemer se tako in tako že nabira prah v domačem kotu, a smo na to seveda pozabili. To sploh ne velja samo za obleke – tudi orodje, pripomočki, gospodinjske potrebščine – vsega imamo toliko, da izgubljamo pregled. Ni izmišljena anekdota, da je nekdo domov prinesel imeniten nakup – in potem ugotovil, da doma že ima identičen izdelek. No, potolaži ga lahko vsaj dejstvo, da ima stanoviten okus in so mu ves čas všeč enake reči. A to ne spremeni dejstva, da je sčasoma v povprečnem gospodinjstvu preveč vsega.
Preberite tudi: Cvetlice, ki razvedrijo vsako sobo! Kliknite TUKAJ!
Kupujmo kakovostne stvari in jih uporabljamo
Presenetljivo za strokovnjake je bilo spoznanje, da precej ljudi ne uporablja stvari, ki jih ima najraje: najljubših kavbojk, dobrega starega Rogovega kolesa, prave usnjene jakne ipd. Miselnost, ki tiči za takim obnašanjem, je, da bi radi zaščitili svoje najljubše stvari, nočemo jih obrabiti in pokvariti, zato kupujemo cenene nadomestke, ki jih uporabljamo »za vsak dan«. Rezultat takšnega obnašanja je, da se raven našega zadovoljstva z uporabo nakupljenega zniža. Kajti nadomestek seveda ne more prinesti toliko veselja kot original!
Podobno obnašanje se kaže v navadi, da za posebno priložnost, največkrat kaj izjemnega in enkratnega, porabimo več denarja kot za nakup naše vsakodnevne garderobe. To velja npr. za trenirke in drugo športno opremo. Pametneje je več denarja porabiti na oblačila za vsak dan, v katerih preživimo pretežni del svojega življenja, zmanjšajmo pa izdatke za nakupe, ki hranijo naše hrepenenje.
Zavejmo se svojega blagostanja in blagoslova
Bodimo hvaležni za vse, kar imamo – in pri tem nikakor ne gre za lastnino: veselimo se prijateljev, bodimo zadovoljni, ker smo imeli možnost obiskati posebne in zanimive kraje, veselimo se majhnih radosti v življenju. Vse to je dobro za dušo. To je hkrati najučinkovitejše sredstvo proti odvečnim nakupom, kajti njihov namen je pogosto prav to, da naj bi zapolnili praznino v človeku in mu pričarali zadovoljstvo. Zato bodimo hvaležni za vse lepo in dobro. To nas bo odvrnilo od iskanja nadomestkov, s katerimi bi radi zapolnili čustveno praznino.
Ukrotimo skušnjavo
Zamislimo si prijatelja, ki nam nenehno omenja dobro kupčijo z urami za polovično ceno, ali prijateljico, ki nas nagovarja, naj obiščemo novo picerijo, kjer ob pici dobiš sladico brezplačno. Sčasoma vsekakor začutimo, da izgubljamo, če ne jemo v tisti piceriji in če ne kupimo prav tiste ure. Psihologi pa opozarjajo, da se stvar tukaj ne konča. Kmalu nas zaskrbi naključnost te informacije in nas dobremu nakupu navkljub začne mučiti misel, koliko dobrih kupčij zamudimo, ker znancev, ki o tem kaj vedo, nismo srečali. Prav tako učinkujejo na nas obvestila o ugodnih nakupih, na katera se naročamo. Ne dajejo nam občutka, da kupujemo ugodno, marveč nas navdajajo s skrbjo, da še zmeraj nimamo dovolj pregleda nad vsemi znižanji. Rešitev je preprosta – nikar ne verjemimo, da tako res kaj prihranimo! Kje pa! Precej več svojega denarja bomo prihranili, če ne bomo vedeli nič o neskončni množici ugodnih nakupov, zaradi katerih na koncu koncev kupujemo stvari, ki jih ne potrebujemo, samo da bi izrabili popust.
Naučimo se počakati
Ko želimo nekaj kupiti iz čistega navdušenja, počakajmo vsaj 20 minut. Po izteku tega časa bo glava treznejša in vmes bomo nekaj misli posvetili tudi vprašanju, kdaj in zakaj bomo nakupljeno zares potrebovali. Pomembno je, da pri razmisleku ne gre le za: imeti ali ne imeti. Premislimo raje, kaj bi lahko kupili namesto tega izdelka in kaj pridobimo, če ga ne kupimo – denimo manjšo zadolženost, prihranki za npr. dolgo načrtovano potovanje ostanejo večji ipd. Ko gre za večje nakupe, npr. več kot 100 evrov, si vzemimo 24 ur. Če zamisel prespimo, bo skušnjava, da nekaj preprosto moramo imeti, veliko manjša.
Naučimo se medsebojno deliti si reči
Počasi izginja stara navada, da se nekatere reči kupijo v solastništvu. Le zakaj bi si dva soseda ne delila kosilnice? Ali otroških igral v dvorišču? Ali dva prijatelja šotora? Tudi nakit je nekaj, kar si lahko dve dobri prijateljici izmenično delita. Meje deljenega lastništva so neverjetno raztegljive: dve prijateljski družini lahko dodobra izkoristita nakup ene počitniške hišice. Glavno zamisel pa lahko še nekoliko preoblikujemo in razširimo: zakaj ne bi nekaterih reči uporabili na novo? Doma narejene voščilnice lahko okrasimo z gumbi stare bluze, ki jo porabimo za krpo, ko ji odrežemo gumbe. Morda kdo poreče, da je to zamudno – vendar je navdihujoče in vnaša povsem novo dimenzijo v ustaljeno obnašanje. Iz potrošnikov dela ustvarjalne ljudi.
Kupujmo, kar potrebujemo zdaj
Kupci se premalo zavedamo, da je bistvo našega potrošniškega obnašanja iluzija. Ob nakupu obleke pomislimo: v tem pa bom pritegnila poglede. Ob nakupu mešalnika za koktajle pomislimo, kako divjo zabavo bomo priredili. A skorajda vsak dom skriva vsaj en izdelek, ki je po nakupu ostal nedotaknjen, na njem je še etiketa ali pa počiva v embalaži. Podoba tega, kako imenitno bomo z nakupom popestrili svoje življenje, je le utvara, ki nas navdaja v trenutku nakupa. Zato ne dovolimo domišljiji, da bi kupovala namesto nas. Predvsem pa naj ne spelje naše pozornosti s cene izdelka in njegove uporabnosti ter splošne realnosti našega življenja. Vprašajmo se, ali bo to uporabno v bližnji prihodnosti. In če je odgovor ne ali ni videti, da prav kmalu, ne kupimo.
Nič ni brezplačno
Strokovnjaki za marketing vedo, kako ukaniti potrošnika. Ponudba, ki je brezplačna, je to le na videz. Vedo namreč, da je človek narejen tako, da ima pri tem, ko je dobil nekaj brezplačno, občutek obveznosti. Če dobimo v trgovini nekaj brezplačno, zelo težko pozneje, ko gre za večji nakup, rečemo trgovcu – ne. Zgodi se celo, da povsem razumen človek kupi nekaj nesmiselno dragega, če bo za nameček dobil nekaj brezplačno. Izognimo se tej ironiji.
Čisto prav je, če ne kupimo nič
Nakupovanje zahteva svoj čas. Če po daljšem ogledovanju ne izberemo ničesar, dobimo nejasen občutek, da smo zapravljali čas. Pogosto kupec vzame vsaj nekaj, da le ne zapušča trgovine praznih rok. To velja tudi za internetne nakupe: če smo porabili kar nekaj časa, da smo našli stran in se vpisali vanjo, čutimo nujo, da stran zapustimo z izbranim izdelkom, saj bi bil sicer ves čas nekako zapravljen. A takšno razmišljanje je past. Poskušajmo ne misliti, da smo zapravljali čas, če nismo kupili ničesar. Raje pomislimo, da z nepremišljenim nakupom domov zvlečemo še eno nepotrebno navlako.
Uporabljajmo hitro preračunavanje
Ljudje smo plačani različno: na uro, projektno, kakorkoli že – v vseh primerih se da izračunati, koliko svojega dela, znanja, časa itd. moramo vložiti, da zaslužimo določen znesek. Misel, da par ur našega dela ne pokrije kosila v restavraciji, nas bo navdihnila k temu, da tudi sami pogosteje kaj skuhamo.
Ko želimo kupiti kaj večjega, se vprašajmo, koliko časa je bilo treba varčevati za zahtevani znesek. Če bi nakup novega TV požrl 50 odstotkov dveletnih prihrankov, si vzemimo čas za ponovni premislek.
Če želimo imeti res dober pregled nad svojo porabo, ne uporabljajmo plačilnih kartic. Plačevanje z gotovino daje konkretnejši občutek za to, koliko dela, časa in napora je bilo treba, da smo prislužili znesek, ki ga bomo pustili v trgovini.
Kupujmo iz pravih razlogov
Znanstveniki vedo povedati, da včasih mislimo, da smo lačni, ko smo v resnici samo žejni. Prav tako mislimo, da smo utrujeni, pa smo le zdolgočaseni. In še več je takih primerov. Kaže, da smo ljudje zelo natančni v zaznavanju tega, da nekaj želimo, manj natančni pa pri definiranju tega, kaj je to, kar potrebujemo. Tudi kot potrošniki se obnašamo tako. Zaradi različnih drugotnih psiholoških potreb kupujemo zelo konkretne izdelke, ki jih ne potrebujemo. Včasih gre le za željo po stiku z ljudmi, za preganjanje dolgčasa, da se izkažemo kompetentni ali ker želimo kaj lepega. Proti takim nakupom velja prejšnji nasvet: o nakupu premislimo in počakajmo nekaj časa.
Kupujmo, kar potrebujemo, ne tistega, kar je na razprodaji
Za pretiravanje pri nakupovanju obstaja še ena psihološka razlaga: zaradi dobrega občutka, ker smo opravili ugoden nakup, se sproža dopamin. Pri znižanju za 30 odstotkov imamo včasih občutek, kot da smo nekaj dobili. A razprodaje niso nič posebnega. V bistvu je vse enkrat na razprodaji. Raziskave so pokazale, da potrošniki najbolj obžalujemo prav nakupe, ki smo jih opravili na razprodajah. Takrat delamo kompromise pri barvi, številki, kroju itd. Kar nas pritegne, je ugodna cena. To je seveda nesmiselno, kajti če nam izdelek ni všeč, je vsak zanj odštet evro preveč. Nakupujmo torej kakovostne reči, ki jih potrebujemo, ne pa naključnih znižanih izdelkov.
