Ateroskleroza ali poapnenje žil lahko povzroči smrtno nevarne zaplete, kot sta srčni infarkt in možganska kap. Če se poškodujejo tudi arterije zgornjih in spodnjih okončin, pa zbolimo za periferno arterijsko boleznijo, v nadaljevanju PAB, ki jo ima kar vsak šesti Zemljan po 55. letu.
Sprva nič ne boli
Zoženje žil in motnje prekrvitve zaradi maščobnih oblog so pogostejše na spodnjih okončinah. PAB se vrsto let razvija počasi in sprva ne povzroča prav nobenih težav, ko bolezen napreduje, pa lahko na vsem lepem začnemo šepati. Značilna je stiskajoča bolečina v mečih ali stegnu, ki se pojavi med hojo in ne preneha po počitku. Pulzi na nogah so v tem stadiju bolezni že zelo slabo tipljivi ali pa se jih sploh ne čuti. Če bolezen še bolj napreduje, se lahko nevarno zmanjša pretok krvi v arterijah, čemur strokovnjaki pravijo kritična ishemija uda, tako da se bolečina lahko pojavi tudi, če mirujemo. In če še slednje traja dalj časa, lahko tkivo na udu propade in odmre, nastane razjeda oziroma gangrena. V tem primeru je nujno treba vzpostaviti pretok skozi arterije nog, sicer bomo ob nogo.
Bolje preprečiti kot zdraviti
Prof. dr. Aleš Bitenc, dr. med., predstojnik oddelka UKC za žilne bolezni Ljubljana, je na tiskovni konferenci ob evropskem dnevu žil in v okviru akcije Zdrave arterije poudaril, da je eden od najpomembnejših dejavnikov tveganja za razvoj in napredovanje bolezni kajenje, ki povzroči tudi njeno naglo napredovanje, zato je pozval k preventivnemu pregledu predvsem kadilce. Drugi pomembni dejavniki tveganja za razvoj PAB pa so še sladkorna bolezen, napredovano ledvično popuščanje, zvišan krvni tlak, povečane vsebnosti maščob in holesterola v krvi, debelost, telesna nedejavnost, družinska obremenjenost in kajpak starost.
Kako zdrave so vaše žile, lahko hitro preverite z nebolečo meritvijo gleženjskega indeksa, ki v eni minuti izmeri tlak v žilah ter natančno in objektivno poda rezultate. Ob dnevu žil zato vabijo vse, da si pri osebnem zdravniku občasno izmerijo togost žil, v okviru akcije pa so zdravniki pripravili tudi spletni portal www.zdravearterije.si, kjer lahko izveste vse o bolezni, njenih simptomih in posledicah ter možnostih pregleda po vsej Sloveniji.
Preverili smo, ali nekatera zakoreninjena prepričanja držijo ali ne.
1. Težave z dihanjem, bolečina v prsih, krči v okončinah nastanejo zaradi ateroskleroze.
Ni res. Ateroskleroza je lahko že močno napredovala, pa ne boste imeli nobenih težav. Na drugi strani vas lahko boli v prsih, pa bolezen sploh ne izvira iz srca. Depresija, anksioznost in druge psihične motnje lahko posnemajo enako bolečino v prsnem košu kot pri boleznih srca. Pač pa so pogoste težave z obtokom, ki so posledica ateroskleroze, mrzli prsti na rokah in nogah, trenutna ali postopna izguba spomina ter pri moških impotenca.
2. Srčni infarkt nastane zaradi ovire v obtoku, ki jo naredi aterosklerotični plak.
Ni res. Ovira v koronarnem obtoku je pomemben dejavnik infarkta, vendar velikost ovire nikoli ne odraža, kako zelo je napredovala koronarna srčna bolezen. Srčni infarkt lahko nastane zaradi mehanične ovire v koronarni žili, ki je lahko strdek, plak ali embolus. Ovira ustavi pretok krvi v prizadeti del srca. Lahko, da se je stisnila žila, a ne oziraje se na vzrok, je posledica vedno oviran pretok krvi in pomanjkanje kisika. Dobro je še vedeti, da je pomemben vzrok težav s srcem neravnovesje med kalcijem in magnezijem v mišični spastični arteriji. Srčna celica ne more ritmično črpati krvi, če je količina magnezija v celicah premajhna, količina kalcija pa prevelika. Preverite raven teh dveh pomembnih mineralov pri svojem zdravniku in se po potrebi odločite za prehranske dodatke.
3. Otrdele arterije so naravna posledica staranja.
Ni res. Poapnenje arterij, ki prevladuje pri starostnikih, nastane zaradi presnovnih sprememb, ki se začnejo že v mladosti. Začetne spremembe, ki vodijo v nastanek plakov, otrdelost arterij zaradi mreženja oziroma navzkrižnih vezi in nalaganje kalcija v aterome, lahko opazujemo že pri otrocih. Vzrok teh sprememb je deloma v prehrani in uživanju predelanih živil, kot so bela moka, bel kristalni sladkor, bel poliran riž. Takšna živila ne vsebujejo zadosti vitaminov, mineralov in antioksidantov, da bi varovala pred poškodbami, tudi žil, zaradi prostih radikalov.
4. Nadomeščanje masla z margarino in neuživanje jajc prepreči aterosklerozo in srčni infarkt.
Prav nasprotno. S srčnimi zapleti so bolj ogroženi tisti, ki jedo margarino in ne jedo jajc, čeprav naj bi margarina vsebovala manj nevarnih maščob. Holesterol, ki je v maslu in jajcih, nujno potrebujemo za prebavo in vsrkanje maščobnih kislih, sintezo spolnih hormonov, nastajanje vitamina D in antioksidantno zaščito vsake celice. Poleg tega kar dve tretjini skupnega holesterola izdelajo celice same in samo eno tretjino pridobimo s hrano. Pravzaprav bi lahko vsak dan pojedli tri v mehko kuhana jajca in bi holesterol v krvi ostal normalen. Žal smo premalo ozaveščeni o tem, da je holesterol povsem neškodljiv in celo koristen, če ni oksidiran. Oksidacijo pa preprečimo z manj hrane z maščobami ter z antioksidanti, torej z veliko zelenjave in sadja na krožniku ali pa s prehranskimi dodatki.
5. Diete z malo holesterola zmanjšajo tveganje za aterosklerozo.
Popularne diete z malo holesterola imajo samo to prednost, da priporočajo zmanjšano porabo maščob v celoti. Uživanje preveč maščob namreč v resnici povzroča njihovo oksidacijo in zavira telesu lastne antioksidacijske sposobnosti. Sicer pa manj holesterola v prehrani pomeni le, da bo telo proizvedlo več lastnega. Na zvišane ravni pogosto vpliva stres in razne bolezni, med drugim dedna hiperholesterolemija, ko je holesterol izrazito povečan že od otroštva.
6. Naporni športi in telesna aktivnost varujejo pred poapnenjem žil.
Žal ne drži. Ukvarjanje s športom je vsestransko blagodejno, preprečuje depresijo, ohranja duševno čilost in visoko raven energije in delno tudi varuje pred mašitvijo arterij, saj poveča njihovo pretočnost, prav tako še kako vpliva na uravnavanje ravni holesterola v krvi. Vendar študija za študijo kažejo, da šport ne more zavreti razvoja bolezni, ki pokaže zobe pogosto v starosti in preskoči zrelo dobo.
7. Poapnenje arterij se začne z odlaganjem kalcija v aterosklerotični plak.
Začetna sprememba v arteriji je poškodba notranje plasti arterijske stene zaradi motenj v pretoku skozi žilo, mehanskih poškodb in prostih radikalov. Proces nastanka aterosklerotičnega plaka lahko primerjamo z nastankom raka, ker se celice arterijske stene začnejo množiti v obliki plaka. Celice arterijske stene mutirajo, ker prosti radikali okvarijo gene v dednem materialu jedra, podobno kot radioaktivno sevanje povzroči mutacije. Mutirane celice pa izgubijo nadzor nad celično delitvijo in nekontrolirano rastejo, podobno kot benigni tumor. Rast pospešujejo rastni dejavniki, ki jih celice začnejo izločati kar same.
8. Kelacija odstranjuje bolezensko nakopičen kalcij iz aterosklerotičnih plakov.
Delno vendarle drži. Etilendiamintetraocetno kislino, znano pod EDTA, uporabljajo za zdravljenje bolezni srca in ožilja, tudi za aterosklerozo, postopek pa je imenovan kelacija, saj naj bi odplaknil odvečen kalcij iz poapnelih žil. A kalcij je samo eden od dejavnikov v verigi zdravilnih učinkov EDTA. In treba je poudariti, da je odlaganje kalcija končna in ne začetna faza nastanka plaka. Kajti šele ko velikost aterosklerotičnega plaka preseže kritično maso, mu primanjkuje kisika in hranil, v sredini razpade in takrat se začne kopičiti na stenah žil.
