Bruksizem je nehoteno stiskanje in/ali škrtanje z zobmi. Gre za nepravilno funkcijo stomatognatega sistema, kamor spadajo tudi sesanje palca, dude, grizenje nohtov, svinčnika. Pojavlja se pri otrocih in odraslih, zato ločimo bruksizem v mlečnem, menjalnem in stalnem zobovju ter bruksizem pri totalnih protezah. V povprečju naj bi bil bruksist kar vsak sedmi otrok (pogosteje med 4. in 6. letom) ter vsaka odrasla oseba v določenem življenjskem obdobju. Pojavlja se pri duševno zdravih in duševno motenih osebah; enako pogosto pri moških in ženskah. Bruksist se lahko razvade zaveda, večkrat pa se bruksizem pojavlja na podzavestni ravni.
Kaj je vzrok bruksizma?
Mehanizem nastanka ni pojasnjen. Pogosteje se pojavlja pri ljudeh v stresu in tistih, ki imajo tudi sicer motnje spanja; pri ljudeh, ki pogosteje uživajo kofein, zdravila, alkohol, cigarete, droge; kot sopojav pri nevroloških boleznih in poškodbah osrednjega živčevja; pri genetski nagnjenosti. Nekateri krivijo tudi neusklajen griz (previsoke plombe, neustrezne protetične nadomestke), a vendar so to tezo s študijami ovrgli.
Nočni ali spalni bruksizem
Glede na čas pojavljanja ločimo dnevni bruksizem (bruksistično dogajanje se odvija v budnem stanju) ter nočni ali spalni bruksizem, ki ga uvrščamo k motnjam spanja, kamor spadajo tudi smrčanje, močenje postelje, hoja v spanju, govor v spanju … Ljudje, ki škrtajo z zobmi v spanju, se tega navadno ne zavedajo in jih na to opozorijo partnerji, ker ne morejo spati. Kdor škrta z zobmi, ga lahko na to zjutraj opozori ustno-obrazna bolečina.
Pri atopikih in tistih, ki prebolevajo akutne virusne okužbe, imajo trebušne kolike, endokrine motnje, težave s prebavnimi intolerancami ali možganske poškodbe, je škrtanje v spanju pogostejše.
Bruksisti večinoma normalno spijo. Škrtanje pa se najpogosteje pojavlja v plitvejših fazah spanja, manj v fazi REM, najmanj pogosto pa v globokih fazah spanja. V povprečju je epizod stiskanja in/ali škrtanja pet na noč, posamezna epizoda pa traja od osem do devetdeset sekund.
Posledice bruksizma
Razvada stiskanja in/ali škrtanja ima velik vpliv na kvaliteto življenja – posledice niso le estetske, ampak tudi funkcionalne. Zaradi dolgotrajnega stiskanja in/ali škrtanja se pojavijo ponavljajoči se (jutranji) glavoboli; boleče in občutljive (predvsem zjutraj) žvečilne mišice; bolečine in pokanje v čeljustnem sklepu; spremembe v čeljustnem sklepu in oteženo odpiranje ust; bolečine v ušesu; obraba, klinasti defekti, zlomi, poki zob in protetičnih nadomestkov; preobčutljivost in skelenje zob; znižanje griza in sprememba videza spodnje obrazne tretjine.
Terapevtske možnosti
Tudi pri bruksizmu velja, da je preventiva boljša kot kurativa in se je vzročnim dejavnikom bolje izogniti, bruksistične epizode čez dan pa za vedno preprečiti. Živeti moramo čim manj stresno, uživati manj stimulansov (tobak, kava, pravi čaj, alkohol, droge …) ter izvajati metode sproščanja in relaksacije. Če so vzrok zdravila, jih je dobro zamenjati. Pravočasen obisk zobozdravnika lahko reši marsikateri neljubi dogodek, saj lahko zobozdravnik ugotovi motnje v okluziji (grizu) ter opravi selektivno brušenje prematurnih zobnih kontaktov (razbremeni neustrezne zobne stike). Včasih je potrebno konzervativno preoblikovanje zob, protetična rehabilitacija ali ortodontski premik.
Alfa in omega bruksistične terapije pa je izdelava Ramfjordove opornice (michiganska opornica, relaksacijska opornica). To je okluzijska opornica iz trdega akrilata, ki se zvečer namesti na zobe (največkrat zgornje) in s tem prepreči obrabo zob ponoči ter omogoči harmonično delovanje stomatognatega sistema. Če so hkrati prisotne bolečine v čeljustnem sklepu, svetujejo vaje po Deschaumu. Redkeje uporabljene metode so aplikacija mišičnih relaksantov (npr. botulinus nevrotoksina tipa A) v maseterično (in temporalno) mišico, elektrostimulacija žvečilnih mišic in uporaba pomirjeval.
Bruksizem pri otrocih večinoma ne povzroča hujših težav in z izrastjo stalnih zob preneha, zato terapija največkrat ni potrebna. Otroku je treba zmanjšati dejavnike neugodja in bolečine ter zagotoviti zadostno hidracijo. Pri atopikih in tistih, ki prebolevajo akutne virusne okužbe, imajo trebušne kolike, endokrine motnje, težave s prebavnimi intolerancami ali možganske poškodbe, je škrtanje v spanju pogostejše.
