Tudi s svojim obnašanjem nam pokažejo, da jih nekaj teži, so nemirni, napadalni ali prestrašeni. Lahko so nezbrani, jokavi ali se pretirano razburijo za malenkosti … Razlogov, zakaj so že najmlajši v stresu, je več in se med seboj prepletajo.
Sodobni čas zahteva nenehno storilnost. Spodbuja tekmovalnost in odličnost in v to past se ujame veliko staršev ter od otroka pričakujejo preveč. Temu lahko botrujejo lastni doseženi ali pa nedoseženi cilji in tako nekateri želijo svoje otroke vzgojiti v bodoče Mozarte ali vrhunske športnike. Pod krinko, da spodbujajo otrokove talente, ga ženejo do skrajnosti in ga po pouku prevažajo na preštevilne dejavnosti, da mu le ne bo dolgčas doma. Otrok je tako preobremenjen in odrašča s prepričanjem, da nikoli nič ne naredi zadosti dobro. Takšen otrok ima nizek občutek lastne vrednosti in čuti, da ni sprejet takšen, kot je.
Po športnih in drugih klubih je veliko dobrih trenerjev in odličnih mentorjev različnih interesnih dejavnosti. Žal pa so tudi takšni, ki niso dovolj usposobljeni za delo z otroki. Z neprimernimi pristopi povzročajo v otrocih nemir, strah ali jezo, tekmovalnost spodbujajo na nezdrav način in pogosto jim vzbujajo slabo vest, če ne trenirajo dovolj ali ne dajo vsak trening vsega od sebe. Namesto, da bi poskrbeli, da otroci vzljubijo gibanje in se učijo sodelovanja, skrbijo le za lasten ugled in ugled kluba. Za otroke pa jim ni prav nič mar. Poznam veliko otrok, ki so zasovražili določen šport ali glasbeni inštrument samo zaradi neprimernih trenerjev, učiteljev ali mentorjev. Starši pa v dobri veri, da otroku omogočajo, da razvija talente, ga še silijo, da hodi nekam, kjer se ne počuti prijetno. Otrok staršev pogosto noče razočarati in ne pove, kako se počuti, a to potem pokaže doma z vedenjskimi težavami. Tu ne mislim le na občasno lenobo, ko se na primer otroku ne da vaditi inštrumenta ali iti na trening. Mislim na ponavljajoče se izmikanju obiskovanja neke dodatne dejavnosti. Zato vedno preverite, kam dodatno vpisujete otroka in kako usposobljeni so posamezniki, ki bodo določeno število ur na leto ali celo več let zapored preživeli z vašim otrokom.
Vedno preverite, kam dodatno vpisujete otroka in kako usposobljeni so posamezniki, ki bodo določeno število ur na leto ali celo več let zapored preživeli z vašim otrokom.
Eden izmed razlogov, zakaj so otroci v stresu, so tudi odnosi in prepiri s sovrstniki. Ko pride otrok iz šole domov razdražen, nejevoljen, starši hitro pripišemo slabo voljo šolskim obveznostim. Pogosto pa pozabimo, da v šoli niso le učenci, ki nabirajo znanje, in da se šele učijo tkati prijateljstva. Marsikateri doživlja srčne bolečine, ko se nesrečno zaljubi in se uči sprejemati zavrnitve. Učijo se postavljati meje, se prilagajati, sklepati kompromise in se seveda pogosto tudi prepirajo. Dobiti zares dobrega oziroma najboljšega prijatelja ni vedno lahko, obdržati ga, je še veliko težje. In to so vprašanja, s katerimi se otroci soočajo vsak dan. Ko niso sprejeti v določen krog morda bolj priljubljenih sošolcev, jemljejo to osebno. Imajo slabo samopodobo in težko navežejo stike in vse to povzroča stres.
Včasih se tudi zgodi, da ima otrok težave z določeno učiteljico, učiteljem, morda to tudi pove, pa ga ne jemljemo resno. Tudi to povzroča nemir in stres. Zato je smiselno obiskovati pogovorne ure in preveriti, kaj se dogaja. Le tako bomo lahko pomagali otroku in ugotovili razlog za njegov nemir.
Tudi spremembe doma povzročajo hud stres: ločitev staršev, smrt starih staršev ali sorodnika, selitev, izguba službe staršev, nov družinski član … Navaditi se mora na nove razmere. Bodimo pozorni in ga ne obsojajmo, če se neprimerno vede, temveč mu pomagajmo.
Razlog za nemir v otroku je lahko tudi neomejen dostop do neprimernih vsebin v digitalnem svetu. Po izkušnjah z nemirnimi otroki ti pogosto povedo, da so brez nadzora staršev soočeni z vsebinami, ki jim še niso kos in jih ne morejo predelati. Starši smo dolžni nadzirati čas in vsebine pred ekrani. Televizor oziroma računalnik ne sme postati varuška otroka.
Razlog za nemir v otroku je lahko tudi neomejen dostop do neprimernih vsebin v digitalnem svetu.
In kadar živi otrok v čustveno hladnem okolju, kjer ni čutiti ljubezni in spoštovanja tudi med staršema, bo doživljal nemir. Čuti, da nekaj ni v redu, a sam ne ve, kaj. Kadar otrok ni deležen razumevanja in sprejemanja, bo lahko razvil čustvene in vedenjske težave. Tudi alkoholizem, različne odvisnosti pri starših, tudi digitalna odvisnost staršev povzročajo pri otroku občutja, ki jim sam ni kos. Stiske teh otrok so velike.
Naštela sem le nekaj dejavnikov, ki povzročajo pri otrocih nemir in stres. Dejstvo je, da ne moremo nadzorovati vsega, kar se nam v življenju dogaja. Lahko pa smo prisotni in poskrbimo doma za ljubeče in spodbudne ter urejene odnose. Bodimo ob otroku in z otrokom, ga opazujmo in mu pomagajmo, da se bo lažje soočal z izzivi. Eden od načinov je tudi, da ga naučimo sproščanja v obliki vizualizacije, naučimo ga osredotočati se na zavest. Koristi vizualizacije videvam vsak dan pri svojem delu: otrok dobi občutek varnosti in miru, razvija koncentracijo in samozavest in se tako lažje sooča z različnimi življenjskimi izzivi. Vse kar se mu namreč zgodi, vpliva na razvoj možganov in posledično na razvoj identitete in sistema njegovih prepričanj v življenju. Obstajajo še drugi načini, kako otroka naučiti premagovati stres: z dihanjem, gibalnimi igrami v naravi ali doma, branjem primernih vsebin, pogovorom in predvsem z ljubečo prisotnostjo in sprejemanjem.
