Vendar pa se pogosto zgodi, da na svojem telesu opazimo modrice, za katere nismo povsem prepričani, kako so nastale, oziroma pri šibkem udarcu nismo pričakovali, da bodo sploh nastale. Modrice ne nastanejo zgolj zaradi udarcev, temveč so lahko tudi posledica nekaterih bolezni.
Kadar se močno udarimo, poškodujemo ali kakor koli drugače obremenimo svoje telo, pričakujemo njegov odziv. Najpogosteje v obliki podplutb oziroma hematomov, kot jim pravijo zdravniki, ki so podkožne krvavitve, nastale pri poškodbi tkiva. Pri močnem udarcu namreč popokajo drobne žilice ali kapilare v tkivu, ki povzročijo krvavitev, kri se nabira pod kožo, kar daje tisti značilni vijoličasto modrikast odtenek. Navadno smo prepričani, da je moč udarca tista, ki odloča o tem, kako velika in temna bo modrica. In do neke mere to tudi drži. A vendarle vsak od nas pozna tudi primere, kadar modrice nastanejo povsem brez razloga ali pa so videti veliko hujše, kot če bi nastale zaradi udarca. Tudi v teh primerih nam navadno ni treba skrbeti, saj na videz modric vplivajo še mnogi drugi dejavniki. Če se vam torej zdi, da spadate med tiste, ki so k modricam veliko bolj nagnjeni, je to verjetno zaradi enega ali več spodnjih dejavnikov.
Tanka koža
Nekateri ljudje imajo že po naravi tanjšo kožo. Nekaterim se to zgodi z leti. Koža ne premore več toliko kolagena. Z leti se zmanjša tudi vsebnost kolagena v naših tkivih in stenah krvnih žil. Zaradi tega tkiva in žile niso več tako prožni in čvrsti, kar pomeni, da se pod udarci veliko hitreje vdajo in popokajo. Zato lahko modrico staknemo že pri nekoliko bolj trdnem prijemu ali močnem pritisku. Podkožne krvavitve pa so prav tako zaradi pomanjkanja kolagena v koži veliko bolj vidne, kot bi bile sicer.
Posledice sonca
Čezmerno izpostavljanje UV-žarkom močno vpliva na staranje naše kože. Zaradi fotobioloških učinkov, ki jih ima UV-sevanje na molekule v vseh plasteh kože, od sonca poškodovana koža sčasoma izgubi odpornost in prožnost. Slabo odporna koža pa je seveda (tako kot postarana koža) veliko bolj dovzetna za poškodbe, kar posledično pripelje do bolj opaznih modric.
Zdravila
Za večji obseg in dolgotrajen videz modric so odgovorna predvsem tista, ki preprečujejo strjevanje krvi, torej aspirin, steroidi in preostala zdravila za redčenje krvi. Ker ta zdravila preprečujejo, da bi se vaša kri čezmerno strjevala, in vas tako varujejo pred nastankom krvnih strdkov, se ob udarcu podkožna krvavitev veliko počasneje ustavi. Krvavite dlje, kot bi sicer, če ne bi jemali omenjenih zdravil, zato pa so tudi vaše modrice nekoliko večje (ker se kri bolj razlije pod kožo) in vidne dlje časa.
Telesni napori
Če za nastanek modric ne morete najti vzroka, torej ste prepričani, da v zadnjem času niste utrpeli nobenega udarca, je krivec zanje lahko telesni napor. Tudi pri rekreaciji, denimo. Dviganje težkih predmetov, med katere spadajo tudi uteži, lahko vodi do trganja tkiv in drobnih žilic, zaradi česar se pojavi podkožna krvavitev. Modrice lahko zaradi hujših telesnih naporov nastanejo tudi, če med dviganjem (ali vlečenjem ali potiskanjem) ne čutite pretiranega napora.
Genetika
Tako kot povsod drugod tudi pri nagnjenosti k modricam ne moremo zanemariti vpliva genetike. Preprosto pravilo je, da imate navadno tako močne in pogoste modrice, kot jih ima/je imela vaša mama ali oče. Kar je povsem logično, saj nekatere predispozicije, kot so polt, elastičnost in debelina kože, podedujemo po svojih prednikih. Zato ni nič nenavadnega, če ste bolj nagnjeni k modricam zato, ker je to pač v vaši družini.
Polt
Seveda polt ne vpliva na vašo nagnjenost k modricam, je pa vaša svetla koža lahko kriva za to, da so te bolj vidne. Če ste bolj bledolični, so vaše modrice torej veliko bolj in dlje vidne oziroma so lahko opazne že tiste male podkožne krvavitve, ki se pri nekoliko temnejši polti sploh ne bi opazile.
Kadar izvora modric nikakor ne morete pojasniti, pa je eden od vzrokov lahko bolezensko stanje. Če torej imate modrice, ki so nastale brez udarca ali naprezanja, so te lahko dober pokazatelj, da morda bolehate za eno od krvnih bolezni. Modrice so, sicer redko, lahko znak motnje strjevanja krvi ali celo levkemije. Seveda so pri diagnosticiranju teh bolezni prisotni tudi mnogi drugi simptomi, ki jih lahko najbolje preuči zdravnik. Tudi jemanje nekaterih zdravil ter bolezni jeter in ledvic lahko sprožijo nastanek modric in podplutb, saj gre pri teh pogosto za zmanjšanje števila trombocitov v krvi, ki skrbijo za strjevanje krvi in mašenje ran.
Če se modrice brez vzroka pojavljajo pretežno na nogah, lahko opozarjajo na bolezni ven in krvnega obtoka. Modrice se lahko pojavljajo tudi pri aplastični anemiji, pri kateri gre za pomanjkanje krvotvornih celic. Če modrice spremljajo tudi krvaveče in otekle dlesni, pa gre lahko za pomanjkanje vitamina C, riboflavina ali folne kisline. V vsakem primeru je ob pogostem pojavljanju modric brez vzroka dobro obiskati zdravnika.
Prva pomoč pri modricah
1. Takoj po udarcu mesto hladite s hladnimi obkladki, ki bodo zožili žile in ublažili nastajanje modric. Hladen obkladek na mesto udarca polagajte za 15 minut vsako uro.
2. Po 24 urah hladen obkladek zamenjajte s toplim. Ta bo izboljšal cirkulacijo in pospešil regeneracijo žil in kapilar.
3. Zaužijte veliko vitamina C in hrano, bogato s cinkom, saj skrbita za regeneracijo telesa.
4. Pomagajte si tudi z masažo mesta udarca ter z geli in kremami za blažitev modric. Nadvse priporočljiva so mazila iz arnike, ki pospešuje krvni obtok, blaži bolečino in manjša otekline.
