Drobne žuželke brez kril, ki živijo na človekovi glavi in se hranijo s človeško krvjo, namreč na lasišču tudi odlagajo svoje izločke, ki povzročajo neprijetno srbenje. Naglavne uši niso nevarne, so pa zelo nadležne. In če je včasih veljalo, da so njihovi gostitelji zgolj revni in umazani ljudje, danes vemo, da lahko dobi uši prav vsak, ne glede na socialnoekonomski status, starost, spol in dolžino las.
Gostitelj je lahko le človek
Naglavne ali bele uši (Pediculus humanus capitis) so kot sezamovo seme velike žuželke brez kril, ki imajo tri pare nog. Njihovo telo je prosojno, zaradi česar jih na laseh težko opazimo, po hranjenju s krvjo pa se obarvajo rjavo rdeče.
Edini naravni gostitelj uši je človek. Uš namreč vse svoje življenje (ki je dolgo približno osem tednov) živi na človekovem lasišču in pije kri. Zunaj njega ne bi mogla preživeti, saj bi brez hrane zdržala zgolj dan ali dva.
Odrasla uš na lasišču odlaga svoja jajčeca (gnide) tako, da vsako posamezno jajčece pritrdi na posamezen las. Jajčeca so velika en milimeter, so ovalne oblike in imajo top konec. Žive gnide so navadno svetleče, rjavkaste barve in počijo, če jih stisnemo med dvema nohtoma. V nasprotju z njimi pa so mrtve gnide motno bele barve in ob stiskanju ne počijo.
Ušji zarodek se v jajčecu razvije v ličinko, imenovano nimfa, ki se popolnoma razvije v šestih dneh. Ličinka že od prvega dne sesa človekovo kri, po približno enem mesecu in dveh levitvah pa spolno dozori. Odrasla samica odloži do 300 jajčec, od osem do dvanajst na dan.
Temeljito preglejte lasišče
Pomlad je čas, ko se uši odpravijo na svoj pohod, in v nekaterih vrtcih in šolah so bili starši že obveščeni o njihovi prisotnosti. Če torej opazite, da se otrok praska, mu temeljito preglejte lasišče, saj je uši in gnide težko opaziti.
Uši na lasišču pijejo kri, njihovi izločki pa povzročajo neprijetno srbenje, ki se sicer pojavi šele nekaj tednov za tem, ko so se uši že naselile na glavi. Otroci se zaradi njih neprestano praskajo, na koži pa nastanejo opraskanine, v nekaterih primerih se lasišče celo gnojno vname.
Uši boste najlažje opazili, če boste otrokova ramena ogrnili z belo brisačo ali papirjem, nato pa prečesali celotno lasišče po pramenih od narastišča las proti konicam; še posebej pozorni bodite v predelu zatilja in za ušesi, kjer se uši najraje naselijo.
Lasišče pregledujte oziroma lase razčesavajte pri naravni svetlobi, saj boste uši tako najlažje opazili, pomagate pa si lahko tudi s povečevalnim steklom. Razčesavanje las naj traja vsaj deset minut, zobje glavnika pa naj se čim dlje dotikajo lasišča. Na vsakem pramenu las postopek ponovite od tri- do petkrat ter po vsakem potegu skrbno preglejte glavnik in ga obrišite s papirnatim robčkom, slednjega pa nato odvrzite v vrečko za odpadke. Po končanem prečesavanju glavnik sperite pod vročo tekočo vodo in ga še nekaj minut namakajte v vroči vodi. Roke si po končanem postopku dobro umijte z milom.
Postopek razuševanja
Če ima otrok ali kdo drug v družini uši, vas čaka temeljito razuševanje. To izvedite še isti dan, ko ste opazili uši, in to pri vseh osebah, ki jih imajo. O prisotnosti uši pa takoj obvestite vrtec ali šolo, ki jo obiskuje otrok, ter vse, ki so bili v zadnjih štirinajstih dneh v tesnem stiku z otrokom.
Postopek razuševanja se začne s preparatom proti ušem, ki ga skrbno razporedite po suhem lasišču. Pustite delovati vsaj deset minut, nato pa ga sperite z vodo. Postopek ponovite čez 7–10 dni, v tem času pa vsak dan skrbno prečešite lasišče z gostim glavnikom. Las ne umivajte vsaj še dan ali dva po tem, ko ste sprali preparat za razuševanje.
Po končanem postopku razuševanja operite v vroči vodi (pri 60 °C) vse predmete, ki so bili v stiku z lasmi okuženega, torej glavnike, krtače, perilo, oblačila, brisače, posteljnino itd. Predmete, ki ne prenesejo pranja, pa neprepustno zaprite v plastično vrečko in jih pustite na sobni temperaturi 10–14 dni ali jih postavite v zamrzovalnik za 24 ur. Oblazinjeno pohištvo in preproge temeljito posesajte.
Kateri šampon izbrati?
V lekarni ali drogeriji boste našli številne preparate proti ušem, pri katerih je poleg učinkovitosti pametno upoštevati tudi možne stranske učinke, toksičnost ter primernost preparata za uporabnika (majhni otroci, šolarji, nosečnice).
Zaradi razvoja odpornosti proti insekticidom je razuševanje lahko tudi neučinkovito, zato Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) na svoji spletni strani (www.nijz.si) svetuje, da nikoli ne uporabite istega preparata več kot dvakrat, temveč ga zamenjate s preparatom, ki ima drugo aktivno učinkovino. Prav tako preparatov za razuševanje nikoli ne uporabljajte preventivno!
NIJZ opozarja tudi na neprimerne pripomočke oziroma prakse za odstranjevanje uši, kot so barvanje las z barvo za lase, ki vsebuje amonijak, spiranje s kisom, mazanje lasišča s petrolejem, uporaba pasjega šampona, likalnika za lase, olj, eteričnih olj, medu, praška DDT/pantakana, biopršila oziroma navadnega pršila za muhe.
Pomembna je preventiva
Uši se prenašajo z neposrednim stikom glave z glavo, torej najpogosteje pri skupnem bivanju in igranju otrok. Redkeje pa se prenašajo prek predmetov, kot so glavniki, krtače, pokrivala, posteljnina in brisače. Kljub temu naj otrok uporablja le svoj glavnik, krtačo, pokrivala in druge predmete ter nosi le svoja oblačila. Otroci z dolgimi lasmi naj imajo te tesno spete v čop. Vsem družinskim članom pa pregledujte in prečesavajte lasišče vsak teden oziroma vsak dan, če ste v vrtcu oziroma šoli dobili obvestilo, da so se v skupini/razredu pojavile uši.
