Prvi pomladni žarki nas vabijo na prosto, a kaj, ko je v zraku tudi cvetni prah, ki marsikomu greni življenje. Alergija na cvetni prah, s katero se vsako leto bori kar eden od petih ljudi, se lahko pojavi pri vsakem človeku, v otroštvu ali kasneje v življenju. Dobra novica pa je, da lahko to nadlogo tudi preprečite ali vsaj omilite.
Drobni delci, velike težave
Kadar se naš imunski sistem nenormalno odzove na katerega izmed alergenov oziroma če smo preobčutljivi na snovi, ki jih večina ljudi normalno prenese, lahko govorimo o alergiji.
Poznamo več kot 20.000 alergenov, med katerimi je tudi cvetni prah oziroma pelodi različnih trav, dreves, žit ali plevela. Alergen ob vstopu v telo razdraži imunski sistem, zato se mu telo upre.
Alergija na cvetni prah se kaže v obliki senenega nahoda, prepoznamo pa jo po simptomih, podobnih tistim pri navadnem prehladu: pekoč občutek, srbenje in solzenje v očeh, žgečkanje v nosu in požiralniku, kihanje, kašljanje, oteženo dihanje, razdražljivost, utrujenost, glavobol, driska, v hujših primerih lahko pride celo do anafilaktičnega šoka - najhujše oblike preobčutljivostne reakcije, ki se lahko konča tudi s smrtjo. Če senenega nahoda ne obvladamo, se ta lahko razširi na spodnja dihala in povzroča astmo.
Prehlad ali seneni nahod?
Seneni nahod se od navadnega prehlada razlikuje predvsem po tem, da se pojavi sezonsko, torej v točno določen obdobju, ko je prisotno cvetenje alergogene rastline, in traja dlje časa kot navadni nahod (slednji običajno traja do 2 tedna). Pri obeh nahodih se pojavi vnetje nosne sluznice (rinitis), le da je nosni izcedek pri alergijskem rinitisu obilnejši in voden, pri navadnem prehladu pa sprva voden, kasneje pa se običajno zgosti. Alergijski rinitis pogosteje spremlja žgečkanje v nosu in s tem povezano kihanje. Pri obeh diagnozah je običajno prisotno tudi vnetje očesne sluznice (konjunktivitis), alergike pa očesna veznica lahko zelo srbi. Alergijskega rinitisa ne spremlja povišana telesna temperatura.
Vzrokov je več
Vzrokov, zakaj imunski sistem prepozna določeno snov kot škodljivo, je več.
Ena izmed razlag je tako imenovana »higienska hipoteza«, ki za to »krivi« prenizko izpostavljenost škodljivcem v zgodnji otroški dobi. Po drugi strani pa je tudi prevelika izpostavljenost škodljivim snovem lahko vzrok za alergijo. Sicer pa na razvoj alergijskih bolezni vplivajo tudi stres, dednost oziroma atopija, uživanje alkohola, izpostavljenost cigaretnemu dimu in alergenom.
V zadnjih desetletjih se je pogostost alergijskih bolezni povečala, kar naj bi bila predvsem posledica večje onesnaženosti zraka, ki vpliva na alergogenost peloda, pa tudi uživanja nezdrave prehrane.
Bolje preventiva kot kurativa
Diagnozo alergijske bolezni postavi alergolog na podlagi pogovora z bolnikom in telesnega pregleda. Opravi tudi preiskave za potrditev diagnoze bolezni. Kaj povzroča alergijo, pa običajno pokaže alergološko testiranje (najpogosteje kožni vbodni test).
Najboljša rešitev, da se izognete senenemu nahodu, je izogibanje alergenom. V času cvetenja rastline, na katero ste alergični, se zato, če je le mogoče, zadržujte v zaprtih prostorih, spite pri zaprtih oknih, si večkrat dnevno umivajte nos in oči, si pogosto perite lase in oblačila, ki so bila izpostavljena alergenom, ter redno čistite pohištvo in dodatke, na katerih se nabira cvetni prah. Perila ne sušite zunaj, prostore pa zračite zjutraj in zvečer, ko je koncentracija pelodov najnižja. Spremljajte tudi podatke o dnevni količini cvetnega prahu v zraku, ki jih boste našli na spletni strani Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) (http://meteo.arso.gov.si), da se boste lažje izognili alergenom.
Ker izogibanje alergenom ni vedno mogoče, zdravniki bolnikom za obdobje, ko je bolnik izpostavljen alergenu in ima težave, običajno predpišejo zdravila. Pri zmernih do težjih oblikah alergijskega rinitisa pa se poslužujejo specifične imunoterapije z injekcijami ali s posebnimi kapljicami ter tabletami.
Nad alergijo na naraven način
V boju proti alergijam igra pomembno vlogo močan imunski sistem. Okrepite ga tako, da uživate dovolj vitamina C, maščobnih kislin omega-3 (v oreščkih, lanenem olju, ribah), vitamina B5 (v kvasu, rumenjaku), vitamina E (v oreščkih in oljih) ter magnezija, kalcija in selena. Na vašem krožniku naj se čim pogosteje znajdejo tudi polnozrnata živila, rjavi riž, zelena zelenjava, čičerika in leča.
Alergijo na cvetni prah pa vam lahko pomagajo blažiti tudi nekatere alternative, kot so homeopatija, ajurveda, akupunktura in bioterapija.
