Ni več povsem jasno, kako pravilno praznovati 8. marec, ki ga danes imenujemo dan žena. Z rožo in čokolado, ki ju poklonite ženskam svojega življenja in jim tako daste vedeti, da so za vas nekaj posebnega? Ljubljančanke in Ljubljančane, mlade in stare, smo vprašali, zakaj praznujemo 8. marec in predvsem – kako.
Presenetljivo sta le dva od anketiranih vedela, zakaj se na ta dan spomnimo žena, pri ostalih pa smo naleteli le na vprašujoče poglede.
Dvaindvajsetletna Julijana ta dan posveti mami, »tako da doma pospravim in očija spomnim, naj gre hitro v trgovino nekaj kupit«.
»Za mene je dan žena praznik priložnosti, da se spomnimo na naša dekleta, mame, vse ženske v mojem življenju. Trenutek časa, da se spomnimo, koliko nam pomenijo,« je dejal 25-letni David.
Za 32-letno Jeleno, ki prihaja iz Banjaluke, 8. marec ni nič posebnega – dan kot vsak dan. »Praviloma dam darilo vsem prijateljicam in sorodnicam,« je rekla med smehom.
»Pomeni neki tak praznik, ko se spomnimo vseh žensk, mam, hčera. Jih presenetimo s kakšno čokolado in vrtnico. In še praznik, s katerim zaznamujemo to enakopravnost, za katero so si ženske tako dolgo prizadevale,« je povedala 24-letna Katja. Na podvprašanje, katere so te pravice, je odgovorila, da so te »na vseh področjih družbenega življenja, take pravice, da lahko volimo, da se lahko potegujemo za ista delovna mesta, da imamo enako plačilo za enako opravljeno delo in da ni tiste diskriminacije – ne pozitivne in ne negativne.«
»Nič konkretnega. Zdi se mi en tak, mogoče celo zastarel princip dojemanja ženske, da se ji izkaže pozornost na en poseben dan, čeprav bi ji morala biti vse leto,« je dejal 30-letna Natja. »Mislim, da bi morala biti sodobna ženska enakopravna, vendar ni. Neenakopravnost zaznavam v čisto vsakodnevnem življenju. V samem dojemanju, kaj je ženska sposobna narediti – predvsem v službi. Mogoče se pri nas to ne občuti tako kot v ZDA, kjer so polemike okoli neenakih plač. Dejanski položaj je, vsaj po mojih izkušnjah, takšen tudi pri nas. Če si ženska ali predvsem mlajša ženska, te dojemajo tako: 'Kaj pa ti veš, saj še nimaš izkušenj.'«
Oseminšestdesetletni Vladimir je pravilno odgovoril, da je to »dan emancipacije ženske«, a pri tem zastopal stališče, da so ženske že emancipirane. »Ženske so bile nekako v srednjem veku zapostavljene. Pravilno je, da sta oba spola enakopravna,« je dejal.
Čeprav so nekateri od do zdaj navedenih razumeli in pravilno povedali, kaj je pomen 8. marca, pa prav nihče ni znal odgovoriti, zakaj ga praznujemo prav na ta dan. No, vsaj dokler nismo naleteli na 60-letno Marijo: »Datum je bil izbran, ker so na ta dan ženske v Rusiji protestirale proti prvi svetovni vojni in sprožile niz dogodkov, ki je pripeljal do oktobrske revolucije.«
»Dan žena je dobil svoj datum zaradi protestov v Petrogradu leta 1917,« je moško čast rešil 32-letni Andraž. »Če se 8. marca sploh spominjamo, se pozablja na to, da gre za socialističen praznik, kar je njegova dobra, in ne pomanjkljiva plat. Če se ga že obeležuje, pa se ga v medijih velikokrat predstavlja skoraj kot njegovo nasprotje; torej ne kot praznik emancipacije, za katero so bili v novejši zgodovini bojevani dolgi in težki boji, temveč kot praznik, ko naj moški poskrbijo za svoje ženske. Če se spomina ne potlači popolnoma ali se ga preusmeri na druge praznike, se ga torej politično imobilizira – na ohranjanje statusa quo, torej ohranjanje tega, zaradi česar se je praznik pravzaprav pojavil.«
