Spoštovani, včeraj smo pojedli zadnji domači štrucar in danes me je skoraj kap, ko sem videla, koliko stane ekološko pridelana zelenjava v trgovinah. Da so bučke in špinača dražji od mesa, mi nikakor ne gre v račun. Zato smo ponovno začeli intenzivno premišljevati, kako podaljšati samooskrbo tudi v februar in marec, kar nam za zdaj ne uspeva. Doma imamo okrog 200 m2 vrta in še nekaj zelenih površin. Razmišljamo tudi o rastlinjaku, pa nekako ne znamo presoditi, ali se takšna naložba splača. Kot vidim, imajo sosedje v rastlinjakih le motovilec, radiče in ohrovt, zato moj mož meni, da se nam takšna naložba ne bo vrnila v naslednjih 50 letih! Skratka, zdaj je čas za premišljevanje, zato prosimo tudi za vašo pomoč, kako doseči, da nam naslednje leto svežih vitaminov ne bo zmanjkalo. Če je mogoče kaj storiti že sedaj, da nekaj na hitro pridelamo ..., bom še bolj vesela. Prilagam tudi fotografije našega vrta, če vam to kako pomaga.
Družina Jelenov
Januarja vsi, ki težimo k samooskrbi, lahko vidimo, kako nam zares gre. V Sloveniji smo zelo samooskrbni poleti, takrat so na vrtovih sami presežki. Lani nismo vedeli, kam bi s paradižniki, paprikami in kumarami.
Pozimi bi lahko uživali v več kot 25 vrtninah, ki prenašajo nizke temperature ter uspevajo v tunelih in neogrevanih rastlinjakih. Če pogledate, kaj kmetje ponujajo (mislim na tisti del pridelka, ki ni priletel z letalom iz toplih krajev Evrope in drugih kontinentov), je na stojnicah kar nekaj sveže zelenjave. Torej se da. Vprašanje je le, kako se tega lotiti.
Kaj je zimska pridelava?
Če ne mislite ogrevati in umetno osvetljevati posevkov, bo večina rastlin v obdobju, ko je dan krajši od desetih ur (od 3. novembra do 8. februarja) bolj ali manj vegetirala. To je dobro in slabo hkrati. Slabo zato, ker boste pozimi imeli na razpolago v polni zrelosti le tisto, kar ste pravočasno zasejali in je do začetka novembra doseglo svojo biološko zrelost. Dobra novica pa je zato, ker ravno upočasnjena vegetacija omogoča, da redkvice in kolerabice, ki so dosegle polno velikost že novembra, januarja še vedno pobiramo in niso olesenele. Tudi špinača in redkvica ves ta čas lepo mirujeta, in ker ni nevarnosti, da bi nam ušli v cvet, ju lahko pobiramo kadarkoli. Tako se dobro načrtovan vrt pozimi spremeni v bogato založeno shrambo sveže zelenjave.
Ko boste delali setveni načrt za to leto, upoštevajte, da se glavna sezona za zimsko samooskrbo začne poleti in traja do začetka jeseni. Če bodo vse vaše gredice julija in avgusta polne poletnih posevkov, boste preprosto ostali brez prostora za širok nabor zimske zelenjave. Da bi pa julija že spraznili dovolj prostora na vrtu, bo treba tudi spomladanski saditveni načrt drugače zastaviti in delo na vrtu pospešiti. Najbolje je že sedaj začeti s pridelavo sadik, s katerimi potem zelo pospešimo rast na gredicah in jih pravočasno osvobodimo za jesenske posevke.
Ali se rastlinjak splača?
Izračun je odvisen predvsem od tega, kaj v njem upoštevate. Ne vem, kako boste obračunali vrednost tega, da uživate v brskanju po zemlji ob prijetnih 25 stopinjah, ko je zunaj le nekaj stopinj nad ničlo in brije mrzel veter. Zame je to dragocenejše od celodnevne smučarske vozovnice ali vstopnice za fitnes. Ne vem, kako finančno izraziti vpliv zemlje na dvig imunskega sistema in razbremenitev telesa od elektromagnetnega smoga, ki ga doživimo vsakič, ko se z rokami dotikamo zemlje in rastlin. Prav negativni ioni, s katerimi tla razelektrijo naše telo, so najboljši antioksidant, ki si ga lahko privoščimo. Če bi takšno količino antioksidantov želeli zaužiti z žlico, v obliki kupljenih prehranskih dopolnil, povprečna plača ne bi bila dovolj.
Če pa se držimo le trdih kriterijev donosa, bo ekonomska upravičenost vašega rastlinjaka odvisna predvsem od tega, kaj boste z njim počeli. Najbolj nesmiselno je to, kar trenutno videvam povsod po Sloveniji – rastlinjaki pozimi varujejo motovilec in radič ter čakajo, da vanje, tam nekje konec aprila, pridejo paradižniki. Rastlinjak bi nam najbolj koristil ravno zdaj, in če bi ga znali pravilno postaviti in uporabiti, bi v njem lahko nenehno sejali, pobirali in pridelovali sadike ter prezimovali občutljive rastline.
Nismo središče sveta!
Drugi pomemben razmislek se nanaša na obliko rastlinjaka in njegovo postavitev. Zemljevidi namenoma izkrivljajo pravo velikost Evrope. Ta na prikazih deluje veliko večja, kot je zares, in veliko bolj v »središču sveta«. Zahodnjaki si pač želimo ustvariti občutek večje vrednosti! Zato mnogi prezrejo, da v Sloveniji živimo na 45 stopinj zemljepisne širine, kar pomeni, da smo točno na pol poti med ekvatorjem in severnim tečajem. Zato sonce na naša tla nikoli ne bo posijalo od zgoraj in bo zapičena palica tudi opoldne najdaljšega dne v letu delala senco. Če to preslikamo na postavitev rastlinjaka, pomeni, da skozi severno stran našega rastlinjaka nič ne pridobivamo, le izgubljamo toploto. Iz enakega razloga imajo vsi rastlinjaki, ki so prosojni z vseh strani, veliko slabši izkoristek toplote v primerjavi s tistimi, ki imajo severno stran zaprto in izolirano.
Kako najhitreje do domačih vitaminov in rudnin?
Za prvo pomoč začnite vrtnariti na kuhinjskem pultu. Kalčke sončnic in kvinoje lahko pridelate v dveh dneh, redkvice pa potrebujejo kakšne štiri dni in že boste imeli svežo ter s hranili bogato zimsko žetev.
V zabojčke zasejte berivko, špinačo, koprive, peteršilj ...
Na obali že cvetijo narcise in mimoze. Pohitele so vsaj za dober mesec. To pomeni, da bo pohitela tudi preostala vegetacija (če ne bo nenadne hude ohladitve). Pripravite se na nabiranje regrata, mladih kopriv, čemaža in divjih špargljev! Kmalu bodo!
Če želite zimsko samooskrbo s pestrim naborom zelenjave, si za rastlinjak izberite takšno lego, ki gleda na jug in je najbolj osvetljena ravno sedaj. Idealno bi bilo, da rastlinjak naslonite na južno stran hiše, ker boste s tem rešili veliko težav hkrati. Brez ogrevanja boste dobili rastlinjak, v katerem nikoli ne zmrzuje, in vedno boste lahko stopili vanj brez umazanije ter si postregli z domačimi dobrotami.
Če to ni mogoče, je treba premisliti, katere druge možnosti privabljanja in akumuliranja toplote boste uporabili. Zapomnite si nekaj zelo pomembnih pogojev, če želite zares uživati v zimskem vrtnarjenju.
·Poševna stran rastlinjaka mora biti obrnjena točno na jug, ker boste le tako ujeli in zadržali sončne žarke v rastlinjaku tudi v času zelo kratkih dni. Izračune idealnih naklonov kritine, odvisno od tega, ali želite največ toplote pozimi ali spomladi, lahko najdete v priročniku Sveža zelenjava 365 dni. Prelistate ga lahko na shop.zazdravje.net.
·Tla rastlinjaka morajo biti izolirana od prsti zunaj rastlinjaka. Drugače bodo zunanja mrzla tla nase vlekla toploto iz tal v rastlinjaku. V praksi to pomeni, da ob robu rastlinjaka zakopljemo stirodur ali kakšen drug izolacijski material (ki mora ostati suh!) do globine 40–50 cm.
·Pod tlemi rastlinjaka je obvezno postaviti mrežo za voluharja, drugače bodo vašega zimskega vrtnarjenja najbolj veseli voluharji in miške. Še sosedovi se bodo povabili k vam na zimske počitnice »all inclusive«!
·Večji je rastlinjak, manjša so temperaturna nihanja in bolj zdrave so razmere za rastline. Tudi preračunano na kvadratni meter se velik bolj splača kot manjši (preberite izračun v okvirčku).
·Vzdrževanje rastlinjaka, zalivanje in druga opravila so veliko lažji, če zanje skrbi več ljudi. Če se imate namen tega lotiti čisto sami, boste pomanjkanje pomočnikov nadomeščali z drago elektroniko, ki bo skrbela za prezračevanje, zalivanje, senčenje ... To je finančno najpotratnejša možnost.
Splača se sodelovati!
Primerjava tipskih cen rastlinjakov iz polikarbonatne kritine zelo lepo pokaže, zakaj se splača sodelovati. Pri manjših rastlinjakih, ki imajo 6 kvadratnih metrov obdelovalne površine, je cena na meter okrog 120 evrov. Pri rastlinjaku, ki ima 15 kvadratnih metrov, cena pade na 80 evrov za m2. Pri 40 kvadratnih metrih pa je cena okrog 50 evrov. Podobno velja tudi za plastenike. Pri velikosti 6 m2 boste odšteli okrog 50 evrov na meter2. Pri 30 m2 bo cena po kvadratu 30 evrov, pri večjih pa še nižja.
Kje so meje?
Če brskate po medmrežju, lahko vidite veliko pravljičnih slik vrtov v vseh letnih časih. Za nekaj minut slave in veliko všečkov ljudje prikažejo marsikaj, celo takšne rešitve, ki v praksi »ne držijo vode«.
Ekipa projekta Skupaj za zdravje človeka in narave je zato pri pripravi knjige Sveža zelenjava 365 dni v letu iskala takšne rešitve, ki res delujejo in so preverjene v resničnih ter neusmiljenih razmerah. In našla jih je veliko! Celo takšnih, za katere bi res pomislili, da niso mogoče.
Eden takšnih primerov, ki zagotovo premika naše dojemanje zime kot obdobja, ko vse počiva, so zagotovo rastlinjaki Jeroma Osentovskega. Ta svetovno priznani permakulturni strokovnjak, ki je pred tremi leti gostoval tudi v Sloveniji, si je zastavil za cilj dokazati, da dejansko že živimo v raju, le da se tega pogosto ne zavedamo, ker ne znamo več opazovati narave in dogajanja v njej.
Njegov rastlinjak s pomenljivim imenom Fenix je postavljen na nadmorski višini 2100 metrov v negostoljubnem Skalnem gorovju (Rocky mountain) v državi Kolorado (ZDA). Si predstavljate, da bi pri nas malo pod Kredarico želeli narediti rastlinjak, v katerem bi gojili agrume, papaje, paradižnike in paprike tudi pozimi?
Za povrh je Jerome ustvaril takšne mešane posevke, ki se medsebojno prehranjujejo in varujejo, zato njegov rajski vrt deluje brez veliko človeškega vpletanja. Jerome je živ dokaz, da rešitev ni v gori denarja in vse bolj komplicirani računalniški podpori, temveč v sposobnosti, da opazujemo in pravilno usmerjamo naravne ekosisteme.
Jerome ne uporablja solarnih kolektorjev in električnega ogrevanja. Skrivnost tega, da so temperature v njegovem rajskem rastlinjaku okrog 10 stopinj nad ničlo, četudi sta zunaj sneg in mraz, se skriva v t. i. talnih baterijah. Gre preprosto za princip, da z malim ventilatorjem topel in vlažen zrak, ki se v rastlinjaku zbira pod streho, potegne v drenažne luknjičaste cevi, ki so zakopane približno pol metra pod tlemi rastlinjaka. Topli zrak se tam shladi ter odda vlago in toploto tja, kjer ju rastline najbolj potrebujejo, suh in svež zrak potem ponovno pride na površje, brez potrebe, da bi rastlinjak odpirali. Ker zemlja akumulira toploto in jo zelo počasi izgublja, takšen rastlinjak brez težav premosti tudi 4–5 oblačnih dni.
Princip sploh ni kompliciran in njegova namestitev podraži rastlinjak za kakšnih 10 evrov po kvadratnem metru – hkrati pa najbolj trajnostno reši težave s presežkom toplote ali mraza, zalivanjem in pretirano vlago v zraku. Skice in slike tega principa najdete tudi na www.ecosystems-design.com, natančno pa so opisane v knjigi The Forest Garden Greenhouse, ki je žal na voljo le v angleškem jeziku.
Več o tem, kako delujejo »talne baterije« in kako jih narediti tudi preprosteje, lahko preberete v priročniku Sveža zelenjava 365 dni v letu ali si ogledate različne predstavitve na spletu.
