Pri tem ne gre le za težave, ki so povezane neposredno s prebavili, ampak tudi za težave, ki so večinoma posledica neurejenega stanja v črevesju. To so na primer vse vrste alergij, zmanjšana imunska odpornost in z njo povezane bolezni, težave s kožo, z gibalnim aparatom, pa tudi previsoka telesna teža. Ste kdaj pomislili, da so odvečni kilogrami in neprijeten, napihnjen občutek posledica neurejene prebave?
Črevesje pravzaprav odraža našo notranjost, našo osebnost. Črevesje je organ z največjo površino v telesu, zato je tudi njegov vpliv na zdravje tako velik. Celotna črevesna sluznica zavzema kar okoli štiristo kvadratnih metrov. Prebavna cev poteka od ust da zadnjika in je dolga približno devet metrov. Seveda pri prebavi sodelujejo tudi drugi pomembni organi in encimi, ki jih ti organi izločajo. Encimi so posebne beljakovine, ki delujejo kot pospeševalci kemijskih reakcij v telesu. Brez njih bi bila prebava tako počasna, da življenje sploh ne bi bilo mogoče.
Pot prebave na hitro
Delna presnova hrane se začne že v ustih s pomočjo encima amilaza v slini. Zato je pomembno, da hrano dobro prežvečimo. Tudi pijačo, ki vsebuje ogljikove hidrate, naj bi nekaj časa zadržali v ustih. Hrana nato po požiralniku potuje v želodec, kjer se premeša z želodčnimi sokovi. Ti vsebujejo solno kislino in encim pepsin, odgovoren za presnovo beljakovin. V tankem črevesu poteka nadaljnja prebava himusa in resorpcija hranil, ki prek portalne vene prehajajo v jetra. V debelem črevesu se absorbira 80–90 odstotkov vode, ki je prisotna v hrani. Sestavine hrane, ki jih niso mogli razgraditi ne prebavni encimi ne mikroorganizmi, ki so v debelem črevesu, se izločijo nespremenjene. Takšnim sestavinam pravimo, da so neprebavljive.
Kakšna je naloga
Glavna naloga prebavil in presnove je zagotoviti celicam dovolj hranil za celične procese in s tem tudi energijo, ki je za to potrebna. Črevesje je izjemno pomemben del prebavnega sistema. Zdravo črevesje naseljujejo mnoge črevesju prijazne bakterije, ki pomagajo pri razstrupljanju odpadnih snovi, sintezi določenih vitaminov in sodelujejo v boju proti okužbam. Vemo, da je kar sedemdeset odstotkov imunskega sistema v tankem in debelem črevesju. Zato je zdravje v veliki meri odvisno od zdravega črevesja. Pri zdravem človeku se črevesje prazni enkrat dnevno. Danes večino ljudi muči kronično zaprtje, pogoste pa so tudi druge črevesne težave in obolenja. Prehrana in navade, ki vladajo našemu času in prostoru, povzročajo motnje v delovanju mikroflore črevesja, črevesje se poleni, neučinkovito izločanje odpadkov iz telesa pa povzroči vretje in gnitje. To povzroča zastrupljanje celotnega telesa. Strupi iz telesa vstopijo v krvni obtok in povzročijo različne težave: utrujenost, glavobole, zaprtost, težave s sklepi in kožo, razdražljivost, črevesne pline, slab zadah, alergije in druge nevšečnosti sodobnega časa. Skozi leta ali celo desetletja napačnega hranjenja z mrtvo hrano se v debelem črevesu kopičijo toksične obloge starega blata, plast za plastjo. Ker je blato po uživanju industrijsko predelane ali toplotno razkuhane hrane zelo lepljivo, dodobra oblepi stene črevesja. Obloge na steni črevesja z leti naredijo precej debelo, trdno, zasušeno in skoraj nepredirno »novo« steno črevesja. Takšne debele, trdne obloge debelemu črevesu preprečujejo opravljati njegovo nalogo črpanja nekaterih hranilnih snovi in predstavljajo trajen vir zastrupljanja.
Prebavila in druge težave
Če ima telo na voljo potrebna hranila, je sposobno opravljati vse naloge in sintetizirati za to potrebne hormone in encime. Če teh ni dovolj, so osnovne naloge motene, kar pomeni, da so s prebavnimi težavami povezane vse bolezni, ki niso genetsko pogojene. Še mislite, da je prebava nepomembna?
Če imate težave z zdravjem ali pa ste samo pretežki, se vzrok lahko skriva v črevesju. Zagotovo ste tudi vi že imeli ali pa še imate kakšne prebavne težave. Saj veste, napihnjenost, plini, zgaga, refluks, driska, zaprtost, bolečine v želodcu, sindrom razdražljivega črevesja. Menda ima vsak drugi prebivalec našega planeta eno ali več prebavnih težav. Prebava je povezana z vsem, kar se dogaja v in na našem telesu. Zato ne bi bilo narobe, če bi se zdravljenje vseh kroničnih obolenj začelo ali vsaj končalo z odpravljanjem črevesnih težav. Urejena prebava je prvi pogoj za izgubo telesne teže. K njej pa, kot že omenjeno, pripomorejo tako probiotiki kot encimi. Ko je prebava urejena, se iz telesa izločajo odpadne snovi. Zastoj prebave pomeni razkrajanje odpadnih strupov v organizmu, kar občutimo kot slabo počutje, utrujenost, nezmožnost zbranosti, lahko tudi tresenje. Tako eni kot drugi imajo pomembno vlogo pri proizvodnji energije v telesu. Če telesu primanjkuje dobrih bakterij, je prebava slabša in telo mora porabljati dodatno energijo za prebavo hrane, kar pomeni, da ima na splošno manj energije. Posledično to občutimo tudi kot manj motivacije za vadbo, s katero naj bi porabljali maščobe in seveda shujšali.
Kaj morda delamo narobe
- Jemo hrano, polno sladkorjev, z malo maščob in premalo vlaknin.
- Jemo hrano, revno s hranili in polno umetnih kemikalij.
- Jemo hrano, ki hrani slabe, toksične bakterije in glive.
- Hrano med seboj nepravilno kombiniramo, kar ustvarja nepopolno prebavo.
- Uporabljamo zdravila, ki zavirajo normalne prebavne funkcije.
- Uživamo gluten, ki lahko povzroča črevesna vnetja.
- Pijemo mleko in jemo mlečne izdelke, mlečnega sladkorja pa tako in tako ne moremo prebaviti.
- Imamo neodkrito intoleranco na določeno hrano, to vrsto jedi pa še kar uživamo (jajca, oreščki, špinača, koruza …).
- Imamo kronične okužbe, ki povzročajo razrast toksinov, parazitov in kvasovk v črevesju.
- Imamo presežek težkih kovin, kot sta na primer živo srebro ali aluminij, ki zelo škodujejo našemu zdravemu črevesju.
- Primanjkuje nam prebavnih encimov, brez katerih ne moremo predelati hrane.
- Primanjkuje nam cinka, magnezija ali kalija, to pomanjkanje pa vodi v nepopolno prebavo in absorpcijo hranil.
- Živimo stresno.
