Nasmejana, komunikativna in zabavna levinja Mirela Rajak, ki je srečno poročena in mamica treh otrok, je v dvoboju z Moniko izgubila in se vrnila domov. Takoj po odhodu je spregovorila za Svet24 ...
V areni ni šlo vse po vaših načrtih. Ste se borili do konca ali ste se predali?
Seveda sem se želela vrniti na posestvo, da dokažem, da sem močna, a so mi misli odplavale domov, kjer so me čakali mož in otroci. Želja po objemu vseh je bila premočna; v nekem trenutku (ob prvem padcu hleba na tla) sem izgubila moč v rokah in pred očmi sem imela le še svoj dom.
Kmetje so si bolj želeli vaš obstanek. Vas je to presenetilo?
Zelo sem bila presenečena nad nekaterimi glasovi, ki jih iskreno nisem pričakovala. Me je pa tudi malo presenetil Tomaž, saj sem mislila, da si na posestvu ne želi mene, ampak Moniko, in mogoče bi bilo bolje, če me v areno sploh ne bi poslal.
So pa spremenili mnenje, ko ste za glavo družine imenovali osovraženega Tomaža. Kako jim odgovarjate na besede, da je bilo to podlo dejanje, da ste dvolični ... Zakaj ste to naredili?
V kajži sem imela dovolj časa, da sem premislila, kaj bom storila, če odidem domov, saj so me določeni ljudje zelo prizadeli z besedami in nekaterimi dejanji; ampak nikomur ničesar ne zamerim, igra je igra. Morda so nekateri pričakovali, da bom ravnala kako drugače, a na koncu vsega, ko sem potegnila črto, sem se odločila tako. In če bi imela še enkrat to možnost, bi storila isto.
Veliko ste jokali, ste zelo pogrešali družino?
Ja, moja družina mi pomeni vse na svetu in zelo sem jo pogrešala, saj nisem vedela, kaj se dogaja z njimi. Zaupam svojemu možu, a sem na kmetiji pred spanjem velikokrat razmišljala, kako se mož počuti, predvsem pa kako se počutijo otroci in ali so vsi zdravi. Zelo smo namreč navezani drug na drugega.
Nekako ste prišli zaradi družine ... Ali niste znali črpati energije iz svoje družine?
V realnem življenju vso energijo črpam prav iz družine; na posestvu tega nisem zmogla. Toliko spletk in zahrbtnosti mi je preprečevalo, da bi normalno funkcionirala.
Izpovedali ste zgodbo o svoji hčerki. Kako je zdaj?
Situacija kljub izpovedi je ista, a nas še čakajo pregledi; upamo na najboljše.
Zagotovo imate svoj najljubši in najbolj grozen trenutek na kmetiji. Nam ju zaupate?
Moj najljubši trenutek ni samo eden, na posestvu jih je bilo veliko (moj rojstni dan, spoznavanje, smeh, petje ...), ampak nekaj najlepšega je bilo biti del šova in videti celotno podobo do blizu, ne pa iz naslanjača. Groznih trenutkov ni, ker si jih nisem želela vtisniti v spomin in sem jih pustila na posestvu, s seboj pa odnesla le pozitivne in vesele dele kolaža.
Komu privoščite zmago?
Zmago privoščim čisto vsem, ki smo imeli pogum, da smo se odpravili na posestvo. Moji favoriti pa so Tomaž, Robi in Maja.
