Kaj je prva stvar, ki jo narediš zjutraj, in zadnja stvar, ki jo narediš pred spanjem?
Prva stvar, ki jo naredim zjutraj, je, da se pogledam v ogledalo, da vidim, ali sem še živ in kakšen sem, nato si umijem zobe, zatem pa spijem kavo. Kaj je zadnja stvar, ki jo naredim pred spanjem, pa težko rečem, ker po navadi postanem tako zaspan, da kar zaspim. (smeh)
Na kaj najprej pomisliš ob besedi glasba?
Na slovensko glasbeno sceno, za katero se mi zdi, da jo nekako zapostavljamo. Kadar se že spomnimo nanjo, pa zanjo nikoli ne najdemo lepe besede. Ves čas čakam, kje nas bodo spet popljuvali, kako smo zanič.
Brez česa nikoli ne greš od doma?
Brez denarnice, v zadnjih letih pa še telefona. Na žalost. A to je pač nujno zlo, ki mi daje posel oziroma prek katerega se dogovarjam za posle in za sestanke. Ne vem, kako smo včasih funkcionirali. Priznam, da si zdaj ne znam več predstavljati tega.
Kaj je tvoj največji strah?
Bojim se marsičesa. Če gledam s stališča glasbenika, pa se bojim, ali mi bo še uspevalo delati to, kar delam – se ukvarjati z glasbo in živeti od nje. Ta strah je prisoten, čeprav se zavedam, da sem dovolj dober, saj danes to ne pomeni nič.
Kaj je tvoja največja vrlina in kaj največja slabost?
Moja največja vrlina in moja največja slabost hkrati je, da vsakemu povem tisto, kar si mislim. Ne kalkuliram in se ne delam finega, ampak povem naravnost v obraz. Zdi se mi, da je to prav. Če bi bil malo bolj pameten, verjetno tega ne bi delal, saj je to strašen minus zame in za mojo kariero. Če bi bil večkrat tiho, bi bilo veliko lažje zame. A pač nisem pokvarjen.
Kdaj si zadnjič neko stvar naredil prvič in kaj je to bilo?
Prvič sem zabetoniral ploščo. To sem naredil tako dobro, da me je celo mojster, ki je kasneje prišel preverit, pohvalil. Celo preveč »v nulo« sem naredil, saj bi moral narediti stopinjo naklona zaradi odteka vode. A je rekel, da nič hudega, da bo to že popravil.
Kateri pregrehi se ne moreš upreti?
Včasih so bile to napolitanke, danes pa se ne morem upreti mesu in kapljici dobrega domačega vina zraven.
Kaj je bila največja laž, ki si jo slišal o sebi?
Uh, jih je bilo pa toliko, da bi težko izpostavil eno. Me pa laži blazno motijo – a takšno je pač življenje.
Kaj je prva stvar, ki jo opaziš pri ženski? Pa pri moškem?
Pri ženski je to obraz, saj se mi zdi, da ta pove vse o njej – ali je topla, ženstvena … predvsem slednje mi zelo veliko pomeni. Pri moškem pa čevlje – zdi se mi, da to nekaj izžareva, pove.
Če bi imel čarobno paličico, bi …?
Če bi jo imel, bi naredil malo, a tiste stvari, ki so zelo pomembne za ljudi. Predvsem bi naredil nekaj za malega človeka, navadnega človeka, ki se iz dneva v dan bori za to, da lahko živi. Sam izhajam iz delavske družine in vem, kako to je in kako to boli.
