Revija Pomagaj si samKer vse bolj cenimo naravno, je tudi rožna vodica »novo« odkritje lepotne industrije, čeprav so jo poznale že naše stare mame. Hidrolati ali rožne vode so stranski izdelek pri pridobivanju eteričnih olj; lahko pa jih pridobivamo tudi s samostojnim postopkom, kakor to dela Danica Gračan Jevtič.
Pobuda za ocenjevanje
Hidrolati imajo mnoge zdravilne učinkovine in so široko uporabni. Povpraševanje po njih je vse večje, čedalje več je ponudnikov, vprašanje pa je kakovost. Zato Danica Gračan Jevtič, ki v sklopu Ljudske univerze Ajdovščina vodi študijski krožek in zeliščarske delavnice, predlaga, da bi vpeljali ocenjevanje kakovosti naravnih hidrolatov z lastno destilacijo – tako kot pri oljih ali vinih, saj je ob večjem povpraševanju po teh na trgu tudi več razredčenih rožnih vodic ali celo ponaredkov. Zeliščarstvo je za Danico Gračan Jevtič, ki je kot medicinska sestra zaposlena na oddelku za transfuzije v šempetrski bolnišnici, več kot konjiček. V Brjih nad Ajdovščino z možem obdelujeta nasade sivk, oljk, raznih zelišč ter burbonk in damaščanskih vrtnic. Danica že nekaj časa sama izdeluje naravno kozmetiko, znanje, za katero ima mnoge certifikate, pa z veseljem deli naprej – tudi na Ljudski univerzi Ajdovščina. Glas o odličnih Daničinih delavnicah se hitro širi, zato na njene krožke prihajajo slušatelji od Tolmina pa vse do Pivke. Nedavno so raziskovali bezeg – od kulinarične do terapevtske in uporabnosti v naravni kozmetiki; poletje pa je namenjeno ognjiču, sivki in vrtnicam. Bo pa veselo tudi zato, ker bodo imeli žetev sivke, ki je za Danico poseben praznik.
Naravno in z ljubeznijo
Danica posebno pozornost namenja ekološki pridelavi rastlin, ki jih uporablja za izdelavo domače kozmetike; oba z možem menita, da je bolje imeti minimalen pridelek (kakšno leto pa še manj kakor to), samo da rastejo njihove rastline brez kemikalij. Seveda se Danica dobro zaveda, da naravna kozmetika ni novost, celo vse več je je, zato se sprašuje, ali so sestavine za vse to zares naravne in »polnokrvne«. Sama se je posvetila zlasti hidrolatom – rožnim vodam. Če so hidrolati v čisti obliki (brez dodatkov) in kakovostno destilirani, imajo tudi terapevtske lastnosti – pa ne le za kožo: »Lahko jih tudi pijemo, vendar v okviru določenih pravil, namena in časa, pravi strokovna literatura.«
Tudi lovor in akacija
Aromatične rastline zbirajo v svojih žlezah ali mešičkih dišave, ki jih je mogoče s parno destilacijo pretopiti v dragoceno eterično olje. Ker pa so aromatične snovi rastlin sestavljene iz topnega in netopnega dela, ostane na površini eterično olje, ki v vodi ni topno, preostale učinkovine rastline, ki so topne v vodi, pa sestavljajo hidrolat ali rožno vodo. Ta je široko uporabna – še zlasti za nego kože, za katero so eterična olja lahko pregroba.
Danica daje velik poudarek sivki, ki je goji več vrst – pridobiva hidrolat, z ločevanjem pa tudi eterično olje. Sicer pa pripravlja še bogate in močne hidrolate mete, rožmarina, lovorovega lista, bezga, akacije in sladkega pelina; pa tudi vrtnic – burbonk in damaščank. Prav hidrolat vrtnic je med vsemi rožnimi vodami najbolj razširjen, saj ga tudi sodobne ženske poznajo kot kraljevski tonik za nego obraza. Manj znano pa je, da je hidrolat vrtnice uporaben tudi za izdelavo vrhunskih vlažilnih krem, za aromatiziranje pijač (npr. šampanjca), za izdelavo slaščic (kar Arabci počnejo že stoletja), za pomoč pri porodu ali za tritedensko terapevtsko kuro za dvig samospoštovanja in krepitev ljubezni do sebe.
Vrtnica neguje, lepša in zdravi
Znano je, da vonji močno vplivajo na naša telo in duha; zato so – poleg eteričnih olj – hidrolati tudi del aromaterapije. Vonj vedno učinkuje hitreje, kakor ga zavestno prepoznamo; deluje pa tudi, čeprav ga nismo sposobni zaznati. Vonji vplivajo med drugim na hormone in posledično na imunski sistem, kar vse učinkuje tudi na naše razpoloženje in delovanje. Kako vplivajo, pa je odvisno od učinkovin posamezne rastline.
Podobno kakor hidrolat sivke se tudi hidrolat damaščanske vrtnice uporablja za zdravljenje mnogih bolezni; je močno sredstvo za negovanje in revitalizacijo kože – za suho, poškodovano, zgubano, od sonca prizadeto kožo. Pospešuje prekrvitev, uravnava izločanje seruma, uravnava pH kože, oži pore, blaži dermatitis, antiseptično deluje na akne; še zlasti je priporočljiv za starajočo se kožo in jo pomirja. Hidrolat damaščanske vrtnice lahko zmešamo s koruznim škrobom in ga nanesemo na prizadeta mesta. Dragocen je tudi pri ustnih razjedah, pri prehladu pa hidrolat lahko grgramo. Enako dobro učinkuje tako na telo kot na psiho. Sprošča čustveno energijo, živčnost in psihično napetost, saj deluje pomirjevalno. Nekateri vzamejo čajno žličko hidrolata takrat, ko jih mučita stres in nemir, drugi pa za ta namen uporabljajo pršilo za obraz. Izkušnje, ki so se prenašale iz roda v rod, kažejo tudi, da pomaga pri vnetem mehurju, pri težavah z jetri, bruhanju in slabosti. Kosem vate, pomočen v hidrolat, lahko položimo na oči, razdražene zaradi vnetja očesne veznice. Sicer pa je damaščanska vrtnica kraljica tudi v kulinariki – uporabljajo jo v sladicah, z njo so aromatizirana nekatera peneča se vina in tako naprej.
Tudi voda po britju, proti vraščanju dlačic
Hidrolate uporabljamo v različnih oblikah, najpogosteje kot tonik – z njimi zdravimo akne, lahko t udi m anjše r anice i n v netja. Zato jih moški uporabljajo tudi po britju – proti vnetju kože in vraščanju dlačic. To vlogo najbolje opravijo hidrolati sandalovine, čajevca in kamilice. Lahko jih uporabljamo tudi za hladno razpršilo, za osvežitev in ohladitev kože. Za vroče dni sta najprimernejša hidrolata vrtnice in poprove mete – peperminta, za vročinske valove v menopavzi pa vrtnica, geranija in sivka. Hidrolate lahko med seboj tudi mešamo.
Kaj pravi stroka?
Koristi rožnih vod večinoma temeljijo na uspešnih izkušnjah ljudi, nekaj pa je tudi znanstvenih raziskav. Če jih uporabljamo običajno, ne morejo škoditi; je pa treba poznati zakonitosti posamezne rastline, da nam njene lastnosti lahko optimalno koristijo, pravi prof. dr. Samo Kreft s fakultete za farmacijo. O strokovni uporabi kozmetičnih sestavin naravnega izvora (tudi rožnih vod) se lahko poučimo v obsežni knjigi Sodobna kozmetika, ki so jo napisali njegovi kolegi. Prof. Krefta smo tudi povprašali, kaj meni o testiranju oziroma analizah in ocenjevanju kakovosti – čistosti rožnih vod, za kar se naša sogovornica Danica zavzema že nekaj časa. Pritrdil ji je, saj meni, da bi bilo dobro preverjati kvaliteto rožnih vod na trgu. Sprašuje pa se, kdo bi to izvajal – proizvajalci ali morda inšpekcija, kajti posamezna analiza stane 80 evrov. Ob številnejših analizah bi bila cena verjetno nižja. Če bo Danici uspelo prodreti s svojim predlogom o ocenjevanju hidrolatov, bo zagotovo pripomogla k temu, da bomo lahko kupovali prave rožne vode, ki res pomagajo, ne pa približkov, ki izgubijo vonj, takoj ko jih odpremo, da o njihovi učinkovitosti sploh ne izgubljamo besed.
