Čedalje več smrtnih primerov v EU zaradi prevelikega odmerka drog, nenehna in povečana dosegljivost novih psihoaktivnih snovi in vse večje tveganje, ki ga za zdravje pomenijo sintetični opioidi z zelo močnim učinkom, so danes kruta resničnost. Na trg prihajajo nova imena s še bolj norimi učinkovinami, lani je bilo najdenih 66 novih psihoaktivnih snovi, ki mladim in starim uničujejo kariere, zakone, prijateljstva, življenja. Kajti čeprav se morda zdi, da mamila vnesejo zabavo in doživetja, se na koncu vse konča na enak način– slabo.
To so bile tematike, na katere je med drugim opozoril Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA), medtem ko je v Bruslju predstavil Evropsko poročilo o drogah 2017 z naslovom Trendi in razvoj. Center v letnem poročilu preučuje tudi znake vse večje dosegljivosti kokaina, razvoj politik na področju konoplje in uporabo psihoaktivnih snovi med šolsko mladino. Ker na problematiko drog, s katero se srečuje EU, vse bolj vplivajo mednarodni dogodki, je analiza postavljena v svetovni okvir.
Število smrtnih primerov se še vedno povečuje
V objavljenem poročilu je poudarjena zaskrbljenost zaradi čedalje več smrtnih primerov zaradi prevelikega odmerka droge v Evropi. To število se je namreč povečalo že tretje leto zapored. Ocenjuje se, da je bilo leta 2015 v Evropi (28 držav članic EU ter Turčija in Norveška) skupno 8441 smrtnih primerov zaradi prevelikega odmerka, ki so bili v glavnem povezani s heroinom in drugimi opioidi, kar pomeni 6odstotno povečanje glede na ocenjenih 7950 smrtnih primerov v tridesetih državah leta 2014. O povečanju števila smrti se je poročalo za skoraj vse starostne skupine. O večjem številu smrtnih primerov zaradi prevelikega odmerka v letu 2015 poročajo iz Nemčije, Litve, Nizozemske, Švedske, Združenega kraljestva in Turčije. Med najranljivejšimi so problematični uporabniki opioidov, ki jih je v Evropi okoli 1,3 milijona.
Tako imenovane nove droge
Nove psihoaktivne snovi (nove droge) so še vedno velik izziv na področju javnega zdravja v Evropi. Med temi snovmi, ki jih mednarodni nadzor nad drogami ne zajema, so različne sintetične snovi, vključno s kanabinoidi, katinoni, opioidi in benzodiazepini. Leta 2016 je bilo prek sistema EU za zgodnje opozarjanje prvič odkritih 66 novih psihoaktivnih snovi – več kot ena na teden. Čeprav ta številka kaže, da se uvajanje novih snovi na trg upočasnjuje (leta 2015 je bilo odkritih 98 snovi), je skupno število snovi, ki so zdaj na voljo, še vedno visoko. Center EMCDDA je do konca leta 2016 spremljal več kot 620 novih psihoaktivnih snovi (leta 2013 približno 350).
Upočasnitev odkrivanja novih snovi v Evropi je mogoče pripisati več dejavnikom. Nova zakonodaja v nekaterih državah članicah (na primer popolne prepovedi, splošni in analogni nadzor) je ustvarila strožje pravno okolje, v katerem so proizvajalci morda manj motivirani, da bi se z zakonodajalci »igrali mačke in miši«, poleg tega pa morajo biti inovativni, da jih z nadzorom ne bi ujeli. K upočasnitvi so morda prispevali tudi operacije kazenskega pregona in nadzorni ukrepi, osredotočeni na laboratorije za nove psihoaktivne snovi na Kitajskem.
Leta 2015 je bilo v sistemu za zgodnje opozarjanje prijavljenih skoraj osemdeset tisoč zasegov novih psihoaktivnih snovi. Sintetični katinoni in sintetični kanabinoidi so skupaj predstavljali več kot šestdeset odstotkov vseh zasegov novih snovi v letu 2015 (več kot 47 tisoč). Julija 2016 je MDMB-CHMICA postal prvi sintetični kanabinoid, v zvezi s katerim je center EMCDDA izvedel oceno tveganja, potem ko so bili v sistemu za zgodnje opozarjanje prijavljeni škodljivi učinki (vključno s približno tridesetimi smrtnimi primeri), povezani z njegovo uporabo. Nova analiza zelo tvegane uporabe drog in novih psihoaktivnih drog je osredotočena na problematično uporabo novih psihoaktivnih snovi med različnimi demografskimi skupinami, vključno z injicirajočimi uporabniki opioidov in amfetamina, zaporniki, brezdomci in moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi. V poročilu se preučujejo zlasti uporaba sintetičnih katinonov, sintetičnih kanabinoidov in novih sintetičnih opioidov ter z njimi povezane težave in odzivi nanje.
Kaj so novi sintetični opioidi?
V Evropi in Severni Ameriki pomenijo sintetični opioidi z zelo močnim učinkom, ki posnemajo učinke heroina in morfija, vse večje zdravstveno tveganje. Čeprav imajo majhen tržni delež, se vse pogosteje poroča o pojavu teh snovi in težavah, ki jih povzročajo, vključno z zastrupitvami in smrtnimi primeri. V Evropi je bilo med letoma 2009 in 2016 odkritih 25 novih sintetičnih opioidov (od tega 18 fentanilov). Ker so za proizvodnjo več tisoč uličnih odmerkov potrebne le majhne količine novih sintetičnih opioidov, jih je mogoče brez težav skriti in prevažati, zato so izziv za agencije za nadzor nad drogami in potencialno privlačno blago za organizirani kriminal. Na voljo so v različnih oblikah – predvsem kot praški, tablete in kapsule, nekatere pa so zdaj na voljo tudi kot tekočine in se prodajajo kot razpršila za nos.
Pod posebno skrbnim nadzorom so fentanili. Te snovi z izjemno močnim učinkom – ki je lahko nekajkrat močnejši od heroina – so pomenile več kot šestdeset odstotkov od šeststo zasegov novih sintetičnih opioidov, prijavljenih v letu 2015. Samo leta 2016 je bilo v sistemu za zgodnje opozarjanje prvič prijavljenih osem novih fentanilov. Te snovi pomenijo resno tveganje zastrupitve za uporabnike in vse, ki bi bili lahko tem drogam nenamerno izpostavljeni (na primer prek stika s kožo, z vdihavanjem), kot so poštni in carinski delavci ter osebje služb za ukrepanje ob izrednih dogodkih.
Center EMCDDA je na začetku leta 2017 opravil oceno tveganja za dva fentanila (akriloilfentanil in furanilfentanil), potem ko je bilo prijavljenih več kot petdeset smrtnih primerov, povezanih s tema snovema. Zdaj se preučuje možnost uvedbe nadzora nad njima na evropski ravni. Leta 2016 je agencija v zvezi s tema in drugimi novimi fentanili za člane svoje mreže po Evropi objavila pet opozoril za zdravje.
Dosegljivost kokaina
Prepovedani stimulansi, ki se v Evropi najpogosteje uporabljajo, so kokain, MDMA (včasih se zanj uporablja izraz ekstazi, v obliki tablet) in amfetamini (amfetamin in metamfetamin). Uporaba kokaina je večja v državah zahodne in južne Evrope – kar odraža bližino vhodnih pristanišč in preprodajalskih poti –, uporaba amfetaminov pa je izrazitejša v severni in vzhodni Evropi. Trg stimulansov je zadnja leta zaradi pojava novih stimulansov (fenetilaminov in katinonov) vse zapletenejši. Podatki, pridobljeni na podlagi spremljanja odpadnih voda, ter podatki o zasegih, ceni in čistosti kažejo, da se dosegljivost kokaina v nekaterih delih Evrope morda spet povečuje. Število zasegov in zasežena količina sta se med letoma 2014 in 2015 povečala. Leta 2015 je bilo v EU prijavljenih približno 87 tisoč zasegov kokaina (leta 2014 76 tisoč) v skupni količini 69,4 tone (leta 2014 pa 51,5 tone). Analiza ostankov kokaina v komunalni odpadni vodi v okviru študije, opravljene na ravni mest, je v večini od trinajstih mest, za katera so bili na voljo podatki za obdobje 2011–2016, pokazala dolgoročnejšo ustaljeno ali naraščajočo uporabo. Od 33 mest, za katera so bili na voljo podatki za leti 2015 in 2016, jih je 22 poročalo o povišanju ravni ostankov kokaina, štiri o znižanju in sedem o nespremenjenem stanju. Približno 17,5 milijona odraslih Evropejcev (15–64 let) je enkrat v življenju že poskusilo kokain. Med njimi je približno 2,3 milijona mladih odraslih (15–34 let), ki so to drogo uporabili v zadnjem letu. Nacionalne raziskave, ki se izvajajo od leta 2014, kažejo v glavnem na stabilno raven uporabe kokaina.
EU in ZDA: primerjava uporabe snovi med šolsko mladino
Spremljanje uporabe snovi med šolsko mladino zagotavlja pomemben vpogled v obstoječe tvegano vedenje mladih in potencialne prihodnje smernice. Letos objavljeno poročilo vsebuje primerjavo dolgoročnih vzorcev uporabe snovi med evropskimi in ameriškimi dijaki (15 in 16 let), ki temelji na dveh pomembnih raziskavah med šolsko mladino, objavljenih leta 2016. Raziskavi kažeta, da se v Evropi in ZDA kajenje in uživanje alkohola med dijaki zmanjšujeta, medtem ko se zdi, da so smernice glede uporabe konoplje stabilnejše.
Med anketiranimi evropskimi dijaki (iz 21 držav članic EU in Norveške) je bila uporaba konoplje v zadnjem mesecu približno za polovico manjša (8 %) od uporabe v ZDA (15 %). Stopnja uporabe tobaka v zadnjem mesecu je bila med dijaki v Evropi skoraj štirikrat višja (23 %) kot v ZDA, kjer je bila nizka in je znašala 6 odstotkov. V tej skupini je bila med ameriškimi dijaki stopnja uporabe tobaka več kot za polovico nižja od uporabe konoplje. Delež evropskih dijakov, ki so navedli uporabo alkohola v zadnjem mesecu, je bil več kot dvakrat višji (49 %) kot pri njihovih ameriških vrstnikih (22 %).
»Za preučitev relativnega vpliva socialnih, spremljevalnih in regulativnih dejavnikov na izbiro mladih je potrebna dodatna analiza podobnosti in razlik pri uporabi snovi med dijaki,« je navedeno v poročilu in dodano: »Tako bi morda razumevanje vzrokov za zmanjšanje obsega kajenja cigaret v Združenih državah in Evropi pripeljalo do spoznanj, ki bi lahko bila koristna za obravnavo uporabe drugih snovi, kot je konoplja.«
Obstoj komercialno urejenega trga konoplje v nekaterih državah zunaj Evrope – ne glede na njegov morebitni širši vpliv na politiko na področju drog – spodbuja inovativnost in razvoj izdelkov (na primer inhalatorjev, e-tekočin in užitnih izdelkov), kar bi lahko sčasoma vplivalo na vzorce uporabe v Evropi. Pri tem sta v poročilu poudarjena pomen spremljanja in potreba po ovrednotenju morebitnih zdravstvenih posledic vseh prihodnjih sprememb.
Približno 87,7 milijona odraslih Evropejcev (15–64 let) je enkrat v življenju že poskusilo konopljo. Ocenjuje se, da je med njimi 17,1 milijona mladih Evropejcev (15–34 let), ki so konopljo uporabili v zadnjem letu. Približno odstotek odraslih Evropejcev je dnevnih ali skoraj dnevnih uporabnikov konoplje (v zadnjem mesecu so konopljo uporabljali dvajset dni ali več). Najnovejši rezultati raziskav kažejo, da so bile v državah smernice glede uporabe konoplje v zadnjem letu še naprej različne. Konoplja se poleg tega še vedno povezuje z zdravstvenimi težavami, njena uporaba pa je razlog za največji delež (45 %) prijavljenih uporabnikov, prvič vključenih v zdravljenje odvisnosti od drog v Evropi (EU – 28, Turčija in Norveška). Skupno se je število sporočenih uporabnikov, ki so se začeli prvič zdraviti zaradi težav, povezanih s konopljo, s 43 tisoč leta 2006 povečalo na 76 tisoč leta 2015.
