Bodoče »fazane« (kot imenujejo nove dijake) pa ob vsem tem čaka še obred sprejema v srednjo šolo, ki je v zadnjih letih postal prej zasramovanje kot običajna iniciacija. Ja, vsak začetek je težak, vendar je lahko s podporo in spodbudo staršev precej lažji.
Ko šolar postane dijak
Prva opazna razlika med osnovno in srednjo šolo je nedvomno težavnostna stopnja. Srednješolsko izobraževanje namreč vključuje več predmetov, tudi strokovnih, ki zahtevajo bolj poglobljeno znanje in s tem tudi več časa za učenje. Če se šolar v osnovni šoli ni kaj dosti učil, se bo to zdaj moralo spremeniti.
Srednja šola je naravnana veliko bolj tekmovalno, saj je več poudarka na uspešnosti dijakov. Vse se vrti okoli ocen, prihajajoče mature in zbiranja točk za vstop na želeno fakulteto. Tako se dijak ob koncu srednje šole sreča tudi s pomembno odločitvijo, kje bo nadaljeval šolanje - ta je še težja kot odločitev o vpisu na srednjo šolo, saj že krepko začrta posameznikovo poklicno pot.
Nova šola, novo življenje
Velika razlika med osnovno in srednjo šolo se precej hitro pokaže tudi na socialni ravni. Otrok obiskuje osnovno šolo v svojem kraju in večinoma srečuje sošolce in ljudi, ki jih pozna že od prej. Ker si srednjo šolo izbere glede na interese, želje, znanje in uspeh, pa to za mnoge dijake posledično pomeni tudi selitev v dijaški dom ali pa vsaj vsakodnevno vožnjo v drug kraj. S tem se spremeni tudi otrokovo socialno okolje. Dijak namreč spozna nove ljudi in si običajno ustvari nov krog prijateljev, stare pa srečuje le še občasno.
Novo okolje je za novopečenega dijaka zelo zanimivo, še posebej če prihaja iz manjšega in bolj oddaljenega kraja. V mestih je običajno več dogajanja, pa tudi več priložnosti za vse, kar je prepovedano. Včasih na otroka vpliva tudi družba in želja po preizkušanju novega, kar lahko vodi v eksperimentiranje z alkoholom in drogami.
Starši boste (če še niste) opazili, da se vaš pubertetnik spreminja - ne le fizično in čustveno, temveč tudi po obnašanju, ki postaja nerazpoznavno. Stvari oziroma interesne dejavnosti, s katerimi se je ukvarjal v osnovni šoli, so postale le še postranska dejavnost, vaš otrok pa vse več časa posveča prijateljem in zabavi. Iz pridne deklice ali dečka se je spremenil v težavnega upornika z nenavadno frizuro in nerazumljivim slogom oblačenja. Kljub temu ne zganjajte panike, saj je povsem normalno, da ga v tem obdobju, ko odrašča in išče svoj jaz, bolj zanima družba in eksperimentiranje. Poskušajte biti (vsaj do neke mere) razumevajoči in prizanesljivi, saj se vaš najstnik sooča s hormonskimi in čustvenimi nihanji, za piko na i pa še s stresom v šoli ter zahtevami in pritiski novega okolja.
Fazaniranje kot čast
Še pred desetletjem so se novopečeni srednješolci oziroma fazani pri vstopu v srednjo šolo morali spoprijeti z različnimi bolj ali manj posrečenimi (sramotilnimi) nalogami, da bi bili priznani kot dijaki, danes pa je »fazaniranje« postalo že prava nočna mora.
Ulice in mesta, kjer so srednje šole, so namreč prvega septembra polne novih di(v)jakov s črko F na obrazu, vratu, po rokah in nogah. Da je stvar bolj zanimiva, pa jih starejši dijaki posujejo še z moko in jih obmetavajo z jajci. Pri tem je zanimivo to, da so »žrtve« pravzaprav zvezde in jih omenjeni ritual ne le ne moti, temveč hodijo po cesti z dvignjeno glavo. Večina se jih pred tem seveda seznani z bolj ali manj uspešnimi nasveti, kako odstraniti sledi alkoholnega flomastra s kože, zato se s porisanim obrazom (vsaj takrat) ne ukvarjajo preveč.
Vsak začetek je težak
Pred začetkom novega šolskega leta se šolarjem porajajo številni pozitivni, pa tudi negativni občutki. Še posebej če se otrok seli v drug, oddaljen kraj. Navajanje na novo okolje, nove obraze, nov način dela in ne nazadnje novo življenje seveda zahteva nekaj priprav, pri tem pa ste lahko mladostniku na tej prelomnici v veliko pomoč predvsem starši.
Pogovor o novem okolju
Če se vaš najstnik seli v drug kraj, kjer bo bival med tednom, je zanj vse skupaj verjetno precej težko. V prvi vrsti poskušajte biti do njega razumevajoči in se z njim pogovorite o občutkih. Pomirite ga, da se bo vsega navadil ter spoznal veliko novih prijateljev in doživel veliko novih stvari.
Pot do šole
Bodoči dijak naj se pozanima, kateri avtobus pelje do šole oziroma kraja, kjer bo bival, in ali bo moral prestopiti z enega mestnega avtobusa na drugega. Pri tem velja spomniti tudi na to, da naj pravočasno kupi vozovnico za avtobus in se pred tem pozanima, kaj vse potrebuje za njeno izdajo.
Izkušnje drugih dijakov
Vedno je pametno, če se dijak pogovori s kom, ki izbrano šolo že obiskuje ali jo je že zaključil. Tako lahko izve marsikaj zanimivega in uporabnega, tudi to, kateri učitelj zahteva več kot drugi in pri katerih predmetih je treba biti še posebej pazljiv. Hkrati pa je to lahko lep uvod v novo šolsko leto.
Spodbuda
Najboljša popotnica dijaku, ki se prvič odpravlja v novo šolo, je samozavest. Opogumite ga, naj zaupa vase in v svoje sposobnosti. Povejte mu, da verjamete vanj in preprosto veste, da mu bo uspelo vse, česar se bo lotil. Povejte mu, da mu boste vedno stali ob strani, ko vas bo potreboval - to pa je za mladega človeka, ki se podaja v novo okolje in novim izzivom naproti, najboljša spodbuda.
