Približno liter do liter in pol urina izločimo iz telesa vsak dan. Temu večinoma ne posvečamo velike pozornosti, a po krivici, saj nam videz in vonj urina ponujata pomembne informacije o našem počutju in zdravju. Obrestuje se torej vsaj občasno temeljiteje preveriti urin, zlasti spremembe v njegovem vonju in barvi.
Prepoznavanje bolezni
Že od antike dalje je pregled urina pomembna diagnostična metoda. Poleg barve, motnosti in vonja so takrat testirali tudi okus urina. Tako so na primer že v 17. stoletju lahko odkrili diabetes, kajti urin je bil v tem primeru sladkastega okusa. S tehnološkim napredkom danes urina ni treba več okušati, saj posebne aparature vse potrebne analize opravijo že v nekaj trenutkih.
Sestava urina
Urin je sestavljen iz 95 odstotkov vode, od preostalih sestavin pa naj omenimo sečnino in elektrolite, kot so kreatinin, sečna kislina in druge kisline, vitamini, hormoni in barvila. Na sestavo urina vplivajo različni dejavniki, zato se lahko videz in vonj te odpadne tekočine zelo spreminjata.
Kaj pomeni temnejši urin?
Barva urina se naravno spreminja s količino popite tekočine. Več ko človek popije, bolj razredčen in s tem svetlejši je njegov urin. Zelo bledo rumenkast in celo brezbarven urin je znak, da dovolj pijete, če njegova barva bolj spominja na jantar ali je urin celo rjav, pa morate piti več. Kadar urin ostaja temen kljub temu, da ste povečali količino popite vode, vsekakor svetujemo obisk pri zdravniku.
Obarvan urin: možni vzroki
Sprememba barve urina ima lahko več različnih vzrokov: prisotnost živil, dodatno jemanje vitaminov ali zdravil, na barvo pa vplivajo tudi nekatere bolezni.
- Brez barve: brezbarven urin je, kot že rečeno, posledica velikega vnosa tekočine. Močna žeja pa je lahko tudi znak diabetesa.
- Neonsko rumena: jemanje visoko koncentriranega vitamina B12 obarva urin v intenzivno rumeno. To obarvanje je neškodljivo in izzveni, ko prenehamo jemati vitamin.
- Oranžna do rjava: je znak, da premalo pijemo, pa tudi nekaterih bolezni jeter in žolčevoda. V tem primeru se urin obarva zaradi povečanega izločanja žolčnega barvila bilirubina. Enako pa v rjavo obarva urin tudi jemanje antibiotika nitrofurantoina.
- Rdeča: rdeča barva je lahko znak krvi v urinu. Se pa rdeč urin pojavi tudi pri zaužitju večje količine rdeče pese ali robidnic, pri povečanem izločanju mišične beljakovine mioglobina (ob ekstremnih športnih naporih), jemanju antibiotika rifampicina ali pri bolezni porfiriji, ki je dedna ali pridobljena motnja v presnovi porfirina.
- Rjava do črna: zdravila z učinkovino L-dopa ali alfa-metildopa lahko urin obarvajo celo v črno. Zelo redek vzrok za takšno barvo urina je lahko tudi presnovna motnja alkaptonuríja ter oblika kožnega raka (maligni melanom) v napredovalnem stadiju.
- Modra ali zelena: moder ali zelen urin je redek, možni vzroki zanj pa so različne sestavine v zdravilih, kot na primer amitriptilin, indometacin, mitoxantron ali propofol, nekateri multivitaminski preparati ter redke genetske okvare ali infekcije.
Moten urin? Takoj k zdravniku!
Pri zdravem človeku je urin jasen. Moten urin ali urin, v katerem plavajo drobceni kosmiči, kaže na bolezni urinskih poti. Povzročitelji so lahko bakterije, glivice, rdeče krvničke (eritrociti) in bele krvničke (levkociti). Tudi pri okužbi ledvic lahko urin postane rahlo belkast.
Peneč se urin zaradi beljakovin
Če se urin peni, pa je to znak, da so v njem prisotne beljakovine. V nekaterih primerih je to neškodljivo, zlasti pri mladih se lahko ob stresu in telesnih naporih ali povišani telesni temperaturi v urinu znajdejo beljakovine. Vseeno pa je treba pri penečem se urinu k zdravniku, saj pri nekaterih obolenjih ledvic te zgubijo moč filtriranja proteinov, zato ti zaidejo v urin.
Zakaj smrdi?
Svež urin je navadno skoraj brez vonja. Tipičen vonj po urinu nastane šele ob stiku z bakterijami. Prehodne spremembe v vonju urina so večinoma neškodljive ter lahko nastanejo po uživanju špargljev, čebule in česna. Če ima urin dlje časa nenavaden vonj, gre lahko za kakšno bolezen in je potrebno posvetovanje z zdravnikom.
- Po amonijaku: pri infekciji urinskih poti z nekaterimi bakterijami kot tudi pri pomanjkanju vitamina D lahko urin zaudarja po amonijaku.
- Sladek vonj/aceton: pri pojavu ketonov v urinu nastane sladek sadni do kiselkast vonj, ki spominja na vonj acetona. Razlogi so lahko diabetes, povišana telesna temperatura, hude operacije in poškodbe.
- Alkoholni: pri alkoholni odvisnosti ima urin lahko tudi vonj po alkoholu.
- Žveplo: po uživanju špargljev smrdi urin po žveplu. Razlog je špargljeva kislina, ki nase veže žveplo in njeni delci se izločajo z urinom. Tudi čebula in česen lahko povzročita, da v urinu vohate žveplo.
- Gniloba: če urin smrdi po gnilih jajcih, se lahko v urinskem traktu tvori tumor ali se dogaja kakšen drug bolezenski proces. Pametno se je posvetovati z zdravnikom.
- Po ribah: pri redkih presnovnih boleznih se lahko zgodi, da dobi urin vonj po ribah. To pomeni, da se jetrni encim trimetilamin ni razgradil in se iz telesa izloča z urinom. Pri ženskah je po ribah zaudarjajoči urin lahko tudi znak genitalne infekcije.
Hitra diagnostika
Z analizo urina torej lahko ugotovite celo vrsto tegob in bolezni in zato vam največkrat niti ni treba k zdravniku. Sploh odkar so v lekarnah na voljo hitri urinski testi, lahko večino lažje diagnostike opravite kar doma. Tako na primer s cenovno dostopnimi urinskimi testi analizirate že 11 ali več parametrov, preverite delovanje srca in ožilja, jeter, morebitne bakterijske okužbe ter delovanje ledvic. Test izvedete tako, da ga potopite v urin in nato po približno dveh minutah preberete rezultate za vsak parameter posebej.
Seveda pa se je pri vsakem odstopanju od priporočil treba posvetovati z zdravnikom, ki vas lahko pošlje na nadaljnje preiskave in še natančnejše analize urina.
