To je moj drugi obisk v Sloveniji. Ko sem bil tukaj prvič, prišel sem na konferenco Demeter International, sem obiskal nekaj vaših biodinamičnih kmetij. Veseli me, da so slovenski biodinamiki tako zanesenjaški in motivirani. Imate zelo dober potencial, tudi razvoj gre v pravo smer. Tudi sodelovanje z eno večjih trgovskih verig je dobra naložba v nadaljnji razvoj.« Mi smo se z gospodom Lüthijem dobili na šolskem vrtu osnovne šole v Radovljici. Poleg tistega v Kranjski Gori je edini šolski vrt v Sloveniji, ki se lahko pohvali, da ima certifikat Demeter. »Na Švedskem nima nobena šola takega vrta. Nisem čisto prepričan, se mi pa zdi, da sta vaša vrtova edina te vrste na svetu. Lahko ste ponosni, da ju imate.« Tako kot sta izjemna slovenska šolska vrtova, je izjemna tudi Lüthijeva izkušnja z biodinamiki na Kitajskem. »Za zdaj je na Kitajskem, kjer so se zadeve lotili zelo inovativno, šest certificiranih kmetij. V projekt za vzpostavitev biodinamičnega kmetovanja so se vključili tako politiki kot tudi poslovneži, ki od države najemajo zemljo, od 20 do 25 ha, jo certificirajo kot kakovost Demeter in zaposlijo kmete, da delajo na posestvu. Ko sem bil lani oktobra v manjšem mestu, v katerem živi milijon prebivalcev, je župan organiziral srečanje strokovnjakov s področja kmetijstva, da jim predstavim biodinamično kmetovanje.« S svojim predavanjem jih je tako navdušil, da so se dogovorili, da letos organizirajo konferenco na to temo.
Šest certificiranih biodinamičnih kmetij je za Kitajsko zelo malo.
Za Kitajce je značilno, da stvari pri njih eksplodirajo. Pri biodinamiki se to še ni zgodilo, se pa lahko zelo kmalu.
Ljudje v Sloveniji, ki se zdravo prehranjujejo, so do hrane, pridelane na Kitajskem, precej nezaupljivi, predvsem kar zadeva ekološke certifikate.
Tudi na Kitajskem je zavedanje o tem, kako pomembna je zdrava hrana, čedalje večje.
Katere države pa so na področju pridelave hrane po biodinamični metodi posebej opazne?
Najbolj Nemčija. Od tega, da biodinamično obdelujejo velike površine zemlje, do tega, da je v to obliko kmetovanja vključenih veliko kmetov, tudi predelovalcev, imajo pa tudi največjo mrežo trgovin s tovrstno hrano. Druga država, ki ima zelo velik potencial, je Indija. Tam se pospešeno razvijajo v to smer, zaostajajo le še v certificiranju. Česar pa niti ne potrebujejo, saj skoraj vse njihove pridelke pokupijo domačini. Tudi Španija zelo napreduje. Sicer pa se biodinamično kmetovanje v posameznih državah razvija zelo različno, povsod pa ta oblika obdelovanja zemlje narašča. Zadnja leta se v biodinamično pridelavo močno preusmerjajo tudi vinogradniki. Pri vinu se razlika v okusu občuti bistveno močneje kakor pri drugi hrani. Da so ta vina zares zelo dobra, pričajo tudi številne nagrade.
V čem je hrana, pridelana biodinamično, drugačna?
Prva razlika je že v filozofiji. Biodinamiki na kmetije gledamo kot na individualen organizem, v katerem so tako ljudje kot živali in rastline povezani v celoto. Naša oblika kmetovanja je močno povezana tudi z biodinamičnimi preparati, ki so ključni za rast, spodbujajo pa tudi zorenje in razvijanje okusa. Ko nam uspe vzpostaviti ravnovesje med rastjo in zorenjem, dobimo najkakovostnejše pridelke. Če za primer vzamemo vino, na njegovo kakovost vplivajo tako ljudje, ki ga pridelujejo, kot okolje, v katerem je rasla trta. Pri vinu je vse to lepo zajeto v tem, čemur rečemo terroir, ko v vinu lahko občutite vpliv podnebja, sestavo tal, prst, lego in naklon prostora, na katerem je dozorelo grozdje.
Kakšno je stanje biodinamične pridelave hrane v Sloveniji?
Imate zelo dobre možnosti, vidi se že napredek, posebej zdaj, ko imate organizacijo Demeter. Tudi to, da se vam je uspelo dogovoriti z eno večjih trgovskih verig, da prodajajo hrano s certifikatom Demeter, je super.
Ste soustanovitelj in dolgoletni vodja biodinamičnega posestva Skillebyholm v Järni ter pobudnik in soorganizator izobraževanja o biodinamiki po vsem svetu. Na posestvu delujete kot kmet, vrtnar in pedagog.
Posestvo obsega 20 ha obdelovalne površine, še 30 ha pa obsegajo pašniki in gozd. Moje delo je bilo dolga leta usmerjeno predvsem v gojenje zelenjave, veliko sem se ukvarjal tudi z izobraževanjem o biodinamiki. Najprej smo organizirali enoletne tečaje, nato so se razvili v triletne. Zadnja leta delam kot vodja izobraževanja, vodim tudi posestvo. Na njem organiziramo tečaje o biodinamičnem vrtnarjenju in tečaje za vzgojiteljice v waldorfskih vrtcih. Konec maja pride na naše posestvo skupina štiridesetih waldorfskih učiteljev iz Kitajske.
Na posestvu vzgajate trajnice po standardih Demeter. Po čem se razlikujejo od tistih, ki so vzgojene konvencionalno?
Večina trajnic na Švedskem je uvožena iz Danske in Nizozemske. Ker so bile vzgojene v drugačnih klimatskih razmerah, to pomeni, da jim moramo dodajati ogromno mineralnih gnojil, če želimo, da bodo cvetele. Na našem posestvu smo se odločili za drugačen prijem. Trajnice po biodinamičnih načelih vzgajamo iz semen. Tako dobimo rastline, prilagojene na naše razmere. Razvijajo se počasneje, a imajo več cvetov.
Vzgajate tudi semena zelenjave?
Delamo s fižolom, ampak zelo malo. Na Švedskem klima za vzgojo lastnih semen ni prav primerna.
Kaj menite o hranilnici semen, ki nastaja v Radovljici?
Vzgoja lastnih semen je v tem času ena najpomembnejših nalog. Če se tega ne bomo lotili, bodo avtohtona semena izpodrinila semena velikih multinacionalk.
Mislite, da nam bo uspelo?
Slišal sem, da je v projekt vključenih veliko strokovnjakov. To je prvi pogoj. Če se boste zadeve lotili postopoma, ne vidim razloga, da vam ne bi uspelo. Precej vam lahko pomagajo tudi izkušnje držav, ki se s tem že ukvarjajo.
Kaj biodinamično pridelavo najbolj ločuje od drugih oblik?
Skrivnost je v tleh. Biodinamiki se veliko ukvarjamo z rodovitnostjo zemlje, rodovitnost ji daje kompost, prepariran z biodinamičnimi sredstvi. Lani, ko smo na Švedskem imeli zelo suho poletje, sem moral zelenjavo zaliti samo enkrat. Ker ta posebni kompost zadržuje hranila, so rastlinam na voljo v vseh vremenskih razmerah.
Menda na vaših vrtovih raste zelenjava, ki je povsem pravilnih oblik.
Skrivnost je tudi pri tem v zemlji. Če ji zagotovite prave razmere, lahko rastline ustvarijo pravilne oblike.
Je prihodnost zdrave prehrane v biodinamični pridelavi?
Vsak, tako kmet kot porabnik, se ima pravico odločiti po svoje. Če pa nam je mar za naravo in zdravje, je biodinamika zagotovo najboljša odločitev. V Švici so naredili raziskavo in je pokazala, da je zemlja najbolj rodovitna tam, kjer je obdelana po načelih biodinamike.
Kdo je Thomas Lüthi?
Rodil se je v Zürichu v Švici. Mestni otrok, ki so ga naučili, da se po tratah ne hodi, je na počitnicah na deželi odkril naravo. »Nekoč sem iz naše počitniške hišice, stala je na vrhu hriba, opazoval kmete, ki so kosili travo. Vsa družina je bila na travniku, na travi, o kateri so mi ves čas govorili, da se nanjo ne sme stopiti. Kar odneslo me je po hribu navzdol. V moje mestne ročice so mi dali grablje, zvečer so me povabili v kuhinjo in mi ponudili doma spečen kruh, v hlevu sem lahko božal živali.« Lüthi se je, ko je zaključil 11-letno šolanje na waldorfski šoli, odločil, da se izuči za vrtnarja. »Šolo sem končal na Nizozemskem, potem pa sprejel službo vrtnarja v Angliji. Ker nisem hotel več delati s pesticidi in mineralnimi gnojili, sem opravil še usposabljanje za biodinamično vrtnarjenje. Potem sem si želel v Indijo, bila so pač 60. leta.« Usoda je hotela drugače. V Angliji je srečal švedskega vrtnarja, ki se je specializiral za krajinsko arhitekturo. »Zanimivo se mi je zdelo, da je Šved prišel Angleže učit vrtnarjenja.« Preselil se je na Švedsko in je v Järni leta 1970 začel delati kot vrtnar. Čez štiri leta je že sodeloval pri ustanovitvi biodinamičnega posestva Skillebyholm v Järni in ga je potem dolga leta vodil. Je tudi pobudnik in soorganizator izobraževanja o biodinamiki po vsem svetu, soustanovitelj in predsednik združenja Demeter International ter dolgoletni vodja Sekcije za kmetijstvo v Dornachu v Švici.
