Delovna skupina, ki je po predstavitvi bele knjige o pokojninah lani spomladi začela pripravljati izhodišča za nove spremembe na pokojninskem področju, je končala delo. Izhodišča, ki jih predlaga, bo danes obravnaval Ekonomsko-socialni svet. Eden od predlogov predvideva podaljševanje delovne aktivnosti.
Višja upokojitvena starost
Glede na predloge ukrepov bi dvignili dejansko upokojitveno starost in podaljševali delovno aktivnost. Pri tem pa bi bili potrebni ukrepi za spodbujanje zgodnejšega zaposlovanja mladih in podaljševanja aktivnosti starejših, denimo vpeljava spodbud za zavarovance in delodajalce.
Ženske in moški izenačeni
Predlaga se, da bi različne dobe po veljavni zakonodaji, ki jih zavarovanec prebije v zavarovanju, poenotili v enotni termin zavarovalna doba. Pričakovane pravice iz posameznih dob bi pri tem ohranili. Način odmere pokojnine, ki izhaja iz načela enake obravnave žensk in moških, naj bi bil bolj pregleden. Način odmere pa naj nudi socialno varstvo najbolj ranljivim skupinam zavarovancev in upošteva morebitne posebnosti zaradi osebnih okoliščin zavarovancev, je zapisano v besedilu.
Vsako delo šteje
Formula za usklajevanje pokojnin naj bi bila glede na predlagana izhodišča vnaprej sistemsko določena, tako da bi zagotavljala ohranjanje realne vrednosti pokojnin. Formula bi morala upoštevati tako rast plač kot cen življenjskih potrebščin. Predlagana je polna uveljavitev načela vsako delo šteje. V skladu z njim bi se prispevki plačevali od vsake oblike dela, a iz tega bi sledile tudi pravice.
Participacija
Pri dodatnem pokojninskem zavarovanju naj bi se po predlogu uredila nekatera vprašanja, zlasti glede višine prejemkov v času upokojitve, vendar pa ne na račun zmanjševanja pomena prvega stebra, torej obveznega pokojninskega zavarovanja. Participacija v dodatnem pokojninskem zavarovanju in opredelitev vloge tega zavarovanja morata temeljiti na socialnem dialogu. Hkrati morajo biti zagotovljene ustrezne spodbude države za financiranje te oblike zavarovanja.
