Toda vendarle lahko uvedete nekatere spremembe v vedenju in razmišljanju, ki vas bodo popeljale bliže življenju, polnem ljubezni.
Kaj mi zares manjka?
Ko ljudje močno hrepenimo po ljubezni drugih ljudi, v resnici najbolj potrebujemo ljubezen do samega sebe. Močnejša ko je želja nekaj dobiti od zunaj, večja je potreba, da to dobimo od znotraj. Zato je prvi korak k življenju, polnem ljubezni, ta, da se usmerite vase oziroma v svojo notranjost. Da preverite, kdo ste, kaj čutite, kaj vam manjka in po čem v resnici najbolj hrepenite znotraj samih sebe. Največkrat se na takšnem potovanju vase srečamo s svojo majhno deklico/fantkom, ki od svojih staršev oziroma pomembnih odraslih ni dobil dovolj ljubezni in varnosti. Začutite tega otroka v sebi, ki hrepeni po ljubezni, ter ga kot odrasli objemite in mu povejte, da ga imate neskončno radi. Da ga boste imeli vedno radi. Pobožajte ga in mu dopustite, da v vašem varnem naročju joče in zaspi.
Raziskujte se
Zdaj ko ste zacelili pomembno rano v svoji duši, se kot otrok prepustite raziskovanju sebe. Kaj najraje jem in kaj mi je popolnoma ogabno? Kaj najraje počnem v soboto zvečer in česa sploh ne maram? Kakšni ljudje me osrečujejo in ob katerih se ne počutim dobro? Kaj me zaboli in prizadene ter kaj vedno znova poboža mojo dušo in srce? Kdo pravzaprav sem in kam sploh grem? Pri tem raziskovanju lastnega telesa,srca in duše odvrzite vsa »pravila« oziroma privzgojena merila, kaj je prav in kaj narobe, kaj se spodobi in kaj ne, in prisluhnite svojemu notranjemu glasu, ki vam bo vedno povedal, kaj si zares želite in hočete. Čutite neprijetno napetost v prsih? Potem to očitno ni nekaj, kar bi si zares želeli. Veliko ljudi se že kot otroci naučijo preslišati te temeljne občutke, zato kot odrasli preprosto več ne vedo, kaj si zares želijo oziroma kdo so. Zato pri raziskovanju samih sebe nikar ne hitite in se vsake toliko ustavite, da zaslišite notranji glas.
Živite življenje
Ko veste, katere so vaše želje, hrepenenja, strasti in cilji, vam preostane le še to, da začnete zares živeti življenje. Da si vzamete to, kar hočete. Da greste proti cilju, ob katerem vam zapoje srce. Da zaupate življenju, da vam bo na pot prineslo natančno to, kar potrebujete. Da se veselite vsakega dne, ki vam je podarjen. Da končno zares vzljubite sebe in svoje življenje natančno takšno, kakršno je ta trenutek. Pa četudi ste na poti k boljšemu življenju. Saj veste, vsak trenutek doživimo samo enkrat in nikoli več ga ni nazaj. Zato je nesmiselno se izgubljati v preteklosti ali preveč gledati v prihodnost, pozabiti pa na vse trenutke sedanjosti, ki vam ležijo pred nogami. Sprejmite jih s široko razprtimi rokami in zajemajte življenje s polno žlico.
Ljubezen je povsod
Ko človek zares živi v vsakem trenutku, ga prevzame občutek hvaležnosti in ljubezni do vsega sveta. In tako tudi ugotovi, da je ljubezen pravzaprav povsod in da je je dovolj za vse. Da ljubezen niso le predstave, ki nam jih vsiljujejo reklamna sporočila in s katerimi nas poskušajo prepričati mediji. Tako kot nasmeh privablja nasmeh, tudi ljubezen privablja ljubezen. Zato gojite ljubezen do sebe, življenja in sveta, in življenje in svet vam jo bosta večkratno vrnila. V številnih oblikah in vzorcih. Tudi takšnih, ki si jih morda niti ne predstavljate.
Vredna sem ljubezni
Otroške čustvene rane velikokrat za seboj pustijo globok občutek nevrednosti ljubezni. Četudi si razumsko dopovedujemo, da je prav vsak človek vreden ljubezni, so lahko rane iz otroštva tako globoke, da v srcu ne verjamemo, da smo vredni ljubezni. In če v resnici ne verjamemo, da smo vredni ljubezni, je seveda tudi ne dobimo, saj to sporočilo nevrednosti žarčimo z vsem svojim bitjem. Zato prisluhnite svojim najglobljim občutkom ter se ne bojte žalosti in solz, ki bodo zagotovo priplavale iz zavednih in nezavednih globin srca. Če čutite, da je bolečina prevelika, da bi jo lahko sami obvladali, predelali in prerasli, odvrzite predsodke in poiščite strokovno pomoč – pa naj bo to psihoterapija ali čustvena delavnica.
