Antony prihaja iz Paname in v Sloveniji živi že tri leta. K nam ga je pripeljala študijska izmenjava, saj je želel pridobiti študijske izkušnje v tujini, pa se je življenje obrnilo drugače. Spoznal je dekle, se zaljubil in se lani poročil.
Antony pravi, da se v Sloveniji dobro počuti. Všeč so mu organiziranost, čistoča pa tudi narava. »Življenjski stil Slovencev je obrnjen predvsem nazaj k naravi, pa tudi k družini in prijateljem, kar se mi zdi nadvse spoštljivo in občudovanja vredno. Življenje v Panami je precej drugačno, bolj kaotično,« pove Antony. V Sloveniji mu je všeč tudi hrana, saj se, kot opaža, na majhnem prostoru zvrsti več različnih kuhinj, od tradicionalno slovenske do mediteranske, balkanske in vseh drugih, ki jih z veseljem testiramo in vpeljujemo v svoj vsakdan.
Spletna stran ni v angleškem jeziku
Antony se je na izlet v Ribnico odpravil minulo soboto, okoli 10. ure iz Ljubljane. Končno lokacijo je vnesel v navigacijo in tako v slabi uri prispel do gostilne, kjer je rezerviral nočitev prek spletne strani trivago.si. »Ja, na to popotovanje sem se pripravljal že nekaj dni pred odhodom. Preveril sem več ponudnikov nočitev in se nato odločil za nočitev v gostilni Harlekin. Preveril sem tudi spletno stran občine Ribnica. Ne bom rekel, da je slaba, vendar turistom ne ponuja ravno pravih informacij. Pravzaprav je namenjena bolj prebivalcem občine. Res je izpostavljenih nekaj kulturno-zgodovinskih znamenitosti, vendar občinska stran ne ponuja razlage v angleščini. Jaz slovensko ne razumem, zato mi je pri pojasnjevanju in razlagi pomagala žena,« pravi Antony. V gostilni so ga lepo sprejeli. Soba je bila velika, lepo opremljena in čista, osebje vljudno in prijazno. Po namestitvi se je odločil, da razišče mesto.
Je Ribnica mesto duhov?
Na pot se je odpravil peš, saj so mu povedali, da mesto ni veliko in lahko večino ogledov opravi brez vožnje z avtomobilom. Najprej je poiskal turističnoinformacijski center (Tic), a je bil ta na njegovo veliko žalost zaprt. »Ne razumem, zakaj je turističnoinformacijskicenter odprt v soboto samo do 12. ure, v nedeljo pa celo zaprt. Mislim, da bi te točke, ki so za turiste pomembne, morale biti odprte predvsem konec tedna, saj se večina turistov in popotnikov odpravi raziskovat mesta, predvsem manjša, kot je Ribnica, prav takrat. Priznam, da sem bil kar malce izgubljen,« opisuje Antony. Ker ni šlo drugače, se je odločil vzeti stvari v svoje roke. Sprehodil se je skozi mesto in poiskal trgovino s spominki, a je tudi tu naletel na zaprta vrata. »Pravzaprav, kamorkoli sem se obrnil, je bilo zaprto. Zaprte so bile tudi vse druge trgovine v mestu. Tako nisem imel prav veliko možnosti za raziskovanje. Pravzaprav sem se počutil, kot bi se sprehajal po mestu duhov, zato sem se vrnil v gostilno. Še nevihta se je bližala.«
Ogledal si je lahko le grad in cerkev
Ob prihodu v gostilno je osebje vprašal, kaj si lahko ogleda; da je sicer bil v mestu, pa je vse zaprto. Predlagali so mu, naj si ogleda grad, kaj več pa mu tudi sami niso znali povedati, zato je za namigi pobrskal po spletu. Medtem je naročil kosilo. »Želel sem pokusiti nekaj čim bolj avtentičnega, pa so mi ponudili ribniško ponvico. Priznati moram, da je bilo zelo okusno. Če se ne motim, so bili svinjski zrezki v naravni omaki in pečen krompir. Zraven pa ogromna porcija pečene zelenjave. Za sladico sem dobil sladoled smetano, ki je bil dekoriran v podobi Ostržka,« pravi Antony.
Navdušen nad odličnim kosilom
Po kosilu se je odpravil do gradu, ki si ga je prav tako lahko ogledal samo odzunaj. Posnel je nekaj fotografij in se sprehodil malce naokoli, nato pa se je vrnil v sobo. Ker ni imel kaj početi, je še malce brskal po spletu za informacijami o kraju. Pritegnile so ga fotografije cerkve, ki stoji v središču mesta, zato se je še enkrat sprehodil tja in posnel nekaj fotografij župnijske cerkve. »Potem sem se vrnil v sobo, in ker nisem imel kaj drugega početi, sem se odločil, da si ogledam tekmo lige prvakov. Odšel sem v gostilno, kjer so na velikem platnu predvajali tekmo, si naročil pivo in užival v ogledu,« v smehu pove Antony. Tako je minil večer in legel je k počitku.
Nedeljsko jutro je veliko obetalo
Če je sobota nekoliko razočarala s slabim vremenom in nevihto, se je nedeljsko jutro kopalo v soncu, ki je Antonyja tudi prebudilo. Vstal je, se oprhal, pospravil sobo in odšel na zajtrk, ki je bil vključen v ceno nočitve. »Ponudili so mi klasičen zajtrk, salame, sir, pršut, namaze, kos peciva in jagode. Zelo sem se najedel. Osebju sem se zahvalil za prijaznost in se odpravil še enkrat skozi Ribnico, da morda uzrem, kar sem prej spregledal. Še enkrat sem se sprehodil do gradu, videl sem spomenik padlim v drugi svetovni vojni, šel sem mimo cerkve in na trg, kjer sicer tudi tokrat ni bilo nobenega dogajanja, prav tako so bile vse trgovine žal zaprte. Zato sem se okoli poldneva počasi odpravil nazaj proti Ljubljani.«
Čez vikend bi bilo treba ponudbo prilagoditi
»Predlagam, da Ribničani sicer majhno, vendar lepo mestece nekoliko turistično izpopolnijo. Sploh za vikende, ko kraj zagotovo obišče kar nekaj turistov. Uredijo naj denimo sprehajalne poti, vsekakor bi bilo dobro, da so muzeji in Tic odprti tudi konec tedna, morda kakšna trgovina s spominki. Ne govorim, da morajo biti muzeji in Tic odprti ves dan, dovolj bi bilo, če so v soboto odprti vsaj do 15. ure in v nedeljo do 12. ure. Nekaj v tem smislu,« predlaga Antony. Na vprašanje, ali bi ogled mesta priporočil prijateljem, se Antony nasmehne in pove, da Ribnico zagotovo mora še kdaj obiskati, vendar bo to naslednjič storil raje med tednom.
