Estrada

Končno sem poštekal ŽENSKE!

Sonja Javornik, Avenija
1. 5. 2017, 11.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Tony Cetinski, v preteklosti znan po svojem nebrzdanem temperamentu, ljubezenskih eskapadah in veseljačenju, je obrnil nov list v življenju.

Tonyja poznam že celo večnost. Prvič sva se srečala sredi devetdesetih let, ko je bil doma že velika zvezda, pri nas pa tako rekoč še nepoznan. Nekoč sva bila nastanjena v istem splitskem hotelu, tako da sva se družila celo v bazenu. Ampak priznati moram, da mi je zdaj, ko ima za sabo že 47 let življenjskih izkušenj, daleč najbolj všeč.

Tony, videti ste odlično. Očitno vam tretji zakon dobro dene! Bi rekli, da se je pri vas potrdilo pravilo, da gre v tretje rado?

Imam mlajšo ženo, zato ji moram slediti! (smeh) Ampak resno: še nikoli nisem bil tako srečen. Prej sem videl le kariero, zdaj sem začel razmišljati tudi o drugih stvareh. Tempo sem prilagodil svojim letom, zdaj je še posebno pomembno, da obdržim kondicijo.

Ste se že preselili v Rovinj, kjer ste odraščali?

Še vedno živim v Zagrebu, vendar moj načrt ostaja enak. Ko si mlajši, hodiš po zabavah, potuješ, se zafrkavaš, ko dozoriš, pa si zaželiš uživati v miru. Narava me umirja, sprošča, mi daje zdravje. Ko odrasteš, si oblikuješ sliko o tem, koga želiš imeti v svoji bližini, in ne zgubljaš več energije za vse mogoče ljudi.

Le kaj bi si o vas danes mislil 20-letni Tony!?

Rekel bi mi, da sem star in dolgočasen upokojenec! (smeh) Jaz pa sem živahen in srečen. Sin ima zdaj devetnajst let in tudi komunikacija med nama je veliko boljša. Čeprav me spoštuje kot očeta, imava zelo prijateljski odnos, kar mi je všeč.

Dvakrat ste se ločili. Je bil to za vas vsakič življenjski poraz?

Dejstvo je, da sem delal iste napake, situacije so se nenehno ponavljale. Obakrat sem se ločil, ko sta imela otroka tri leta, in to me je že plašilo. Nisem si mislil, da se bom poročil še tretjič in šele takrat spoznal tisto, kar bi moral že prej. Če se ozrem nazaj – za prvi zakon sem bil res premlad. Zdaj je na prvem mestu dvojina, ker želim uživati v zakonu. Našel sem mir doma in v življenju. Zavedam se, da v življenju ni vedno vse popolno, vendar je vse lažje, če imaš ob sebi nekoga, ki te iskreno ljubi. Moje sporočilo je, da nikoli ne smete obupati nad tem, da najdete sorodno dušo in si uresničite željo po harmoniji. Ne glede na to, ali vas na poti kdo razočara. V razmerju pa je ves čas treba delati, sploh če pride do krize. Ključna pri izbiri partnerja pa je kompatibilnost – podobnosti, ki združujejo. Pri večini je tako, da si že v puberteti zamislimo partnerja, ki bi nam ustrezal, in tega se je treba držati, ne pa obupati in na poti spreminjati vrednote. Ljudje smo kot otroci in najprej krivimo sebe, če ne gre vse po načrtu. A treba je najti moč in iti naprej. Vedno znova.

Kaj je torej v tretjem zakonu drugače?

Mir, toplina, sočutje. Materialne stvari niso pomembne, štejeta le duhovna in fizična privlačnost.

Ali vam je žal, da s svojo tretjo ženo Dubrovko nimata otrok?

Tudi za to se bova trudila, saj vem, da bo Dubravka idealna mama. A najprej se želiva preseliti iz Zagreba, da bova otroka lahko vzgajala v miru, naravi.

Znani ste po svojem temperamentu, ki ga stežka brzdate ...

Vsekakor je bolje pokazati čustva, pa naj so pozitivna ali ne, kot da se pretvarjaš. Vedno se moraš pokazati tak, kot si. Svet bi bil dolgočasen, če bi bili vsi ljudje enako mirni in v zenu. Predvsem partnerja si morata vsak dan nastaviti ogledalo, ne pa da se pretvarjaš biti takšen, kar si te partner želi videti. Če te nekdo spozna z vsemi tvojimi napakami, je mnogo lažje. Lažeš lahko le na kratke proge.

Ste se v preteklosti poskušali spremeniti, so to poskušali drugi?

Poskušal sem vse! A ugotovil sem, da se nihče ne bi smel spreminjati zaradi drugih, ampak je treba predvsem dobro spoznati sebe. In se imeti rad takšen, kakršen si. Seveda je treba v družbi sobivati z drugimi, sicer si osamljen. Torej je treba temperament toliko obrusiti, da bližnji s tabo nimajo težav. Prava svoboda je, ko človek spozna, da je sposoben s svojim bistvom osrečiti druge. Življenje je danes težje kot nekoč, vendar se sam ne smem pritoževati, ker je še veliko takih, ki živijo mnogo težje. A so potrebne številne izkušnje in zrelost, ne nazadnje pa tudi leta na ramenih, da se iz svojih napak nekaj naučiš. Zdaj vem, da se lahko usedeš v lokal in popiješ kozarec vina ter pri tem uživaš, ni pa nujno iti v klub, kjer spiješ nekaj steklenic vodke, da bi se zabaval.

Mediji z vami niso delali v rokavicah, pa vendar se mi zdi, da vas je bolj kot lastni škandali prizadelo pisanje o vaših starših, ki so jih, kolikor razumem, obtožili poneverbe in neplačevanja davkov.

Res je. Moja mama in oče nista javni osebi. In sebe lažje potolažim kot starše. Prav onadva sta tudi razlog, da se pogosto vračam v Istro. Sodba glede njunega primera še ni dokončna, a sem dobil zaupanje v sistem, saj kaže, da ju bodo oprostili. Hvaležen sem sodnicam, da se niso pustile vplivati, saj sem se tega najbolj bal. Prepričan sem bil o nedolžnosti staršev, a sedem let na sodiščih je vplivalo na njuno zdravje. Upam, da bo vsega kmalu konec. Bojim se, da se bodo pojavile bolezni, ko se bo vse končalo in bo adrenalin popustil. Nedavno sem jima privoščil dopust v prekrasnem hotelu, kjer sta imela tudi masažo in vse drugo, saj sedem let nista videla drugega kot hišo in sodišča.

Pravijo, da ima vsak vsaj v življenju potencialno vsaj dva razloga za travmo: očeta in mamo! Ali so bili kdaj vaši starši krivi za kakšno vašo travmo?

Nikoli! Mama je sicer vedno imela vse pod nadzorom, oče pa je bolj umetniški tip. Sem bolj podoben očetu, brat pa mami, zato naju je z bratom pogosto primerjala – seveda v mojo škodo. (smeh) A zato sem se še bolj trudil uspeti.

Pa vaš sin, je podedoval vaše glasbene gene?

Sin živi s svojo mamo v Berlinu in se namerava vpisati na glasbeno akademijo. Hčerka pa je že pri osmih letih zelo zrela. Ne vem, v katero smer bo šla, vendar ji pravim, naj ne bo pevka. Na koncu vsakega leta bi dal pevkam posebno medaljo, da zdržijo vse – od visokih pet in ličenja do opravljanja, šikaniranja, natolcevanja ... Ko so pevke mlajše, še gre, ko pa so starejše, je zelo težko, saj jih vsi ocenjujejo zgolj po videzu. Moški morda pozneje začnemo kariero, vendar nam je lažje.

Vi pa ste šli za svoj videz celo na liposukcijo! Kakšno je danes vaše mnenje o lepotnih operacijah in pevkah, ki na odru tako rekoč v spodnjem perilu razkazujejo obline?

To ni moda le pri nas, ampak povsod v svetu. Madonna je bila v svojem času revolucionarna, danes pa ni to nič posebnega. Številni s koreografijami in stilom nadomeščajo malo slabše petje. Nekatere naše pevke so take, kot bi ravno prišle iz nočnega kluba in bi bolj sodile k drogu kot na oder! Vse to je razlog, da še bolj spoštujemo Josipo Lisac in druge dive, ki nikoli niso igrale zgolj na karto atraktivnosti! Meni se to ne zdi seksi niti ni užitek za oko. Ženska je lahko lepa že v pižami, zato se ji ni treba slačiti.

Pa vendar tudi vi za svoj videz trdo garate!

Več treniram predvsem zato, da se bolje počutim. Ko se pogledam v ogledalo, vidim vzravnano držo, ki je posledica mišic. Za liposukcijo me je pregovoril prijatelj, ki me je želel s tem motivirati. Ker je bilo brezplačno, on pa moj prijatelj, sem privolil, da mu naredim tudi malo reklame. Šele pozneje sem se zavedel, kaj sem dovolil delati s sabo, saj je to res grob poseg. Dolgo traja, da se vse vrne na svoje mesto, zelo hitro pa se vrnejo kilogrami, če ne paziš na prehrano in ne telovadiš. To je res travma, zato si nisem dovolil, da bi se spet zredil. Danes vem, da bi enake rezultate, a na zdrav način, dosegel z dvoletnim treningom.

Še vedno navdušeno igrate nogomet?

Prej sem igral predvsem rekreativno, zdaj sem že skoraj profesionalec! (nasmešek) Lani sem cele tri mesece treniral skoraj vsak dan, letos pa vsak drugi dan. Trenutno imam po operaciji nekaj mesecev premora, a počasi spet začenjam. Dubravkin bratranec, ki naju trenira, je nekdanji nogometaš in nutricionist, ki zelo dobro pozna anatomijo. Tako rekoč skupaj živimo in skupaj treniramo.

Kakšni pa so ti treningi?

Uh! Nenehno menja vaje po skupini mišic, pa tudi sam način treninga. Tako da delamo tudi z utežmi, pa v naravi, če je vreme slabo, pa treniramo kar doma. Ne pusti mi dihati!

Moram priznati, da je tudi vaša žena videti bolje kot pred dvema letoma, ko sem jo spoznala.Ali ste opazili, da se nekateri pari skupaj polepšajo, drugi pa pogršajo?

Točno tako je. Tega ne znam niti pojasniti. Midva si dajeva mir in harmonijo, ki jo je treba vsak dan zalivati. Če nimaš nikogar, vsak dan prosiš za ljubljeno osebo, ko pa jo dobiš, jo je treba znati ceniti.