Pa pojdimo od začetka. Holesterol je vosku podobna snov, ki jo najdemo v vseh telesnih tkivih. V telesu nastaja v jetrih in nekaterih drugih organih, od zunaj pa ga seveda lahko vnašamo tudi s hrano. Med s holesterolom bogate vire spadajo mlečna maščoba, jajčni rumenjak, mastno meso, maslo itd. Rastlinske maščobe holesterola ne vsebujejo. Ste vedeli, da holesterol v telesu nastaja v odvisnosti od količine že prisotnega; če je v telesu dovolj holesterola, je notranje nastajanje zmanjšano, in obratno: če ga v telesu primanjkuje, je nastajanje povečano. Holesterol torej ni nekaj nujno odvečnega in škodljivega, ampak ima v telesu številne življenjsko pomembne naloge. V krvi je holesterol kot sestavni del lipoproteinov.
Zakaj torej razlike med LDL - in HDL -holesterolom?
Zakaj govorimo o dveh holesterolih in kaj pomenijo kratice? Lipoproteini so snovi, ki so sestavljene iz beljakovin (proteini) in maščob. Odgovorni so za prenos maščob po krvi, na količino v krvi pa vplivajo prehrana, telesna teža, starost, stres, zdravila in hormoni. Na splošno najbolj znana sta HDL (high density lipoprotein = lipoprotein z visoko gostoto) in LDL (low density lipoprotein = lipoprotein z nizko gostoto). Omenjena lipoproteina se pogosto enači s holesterolom, tako da tudi holesterol delimo na LDL (slabi) in HDL (dobri). Lipoproteini z nizko gostoto (LDL) prenašajo holesterol od jeter do drugih delov telesa. Če je LDL-holesterola v krvi preveč, se lahko začne nalagati na stene žil. Dolgoročna posledica takega nalaganja je ateroskleroza – zoženje in otrditev arterijskih žil, ki v razvitem svetu spada med najpomembnejše vzroke za bolezni srca in ožilja in smrt. Zaradi tega je LDL slab holesterol. Lipoproteini z visoko gostoto (HDL) pa v nasprotju z LDL prenašajo holesterol iz telesa nazaj proti jetrom, ki nato holesterol presnovijo. Poleg tega HDL tudi zmanjšuje možnost, da bi prišlo do nalaganja holesterola na žilne stene. Zaradi tega je HDL dobri holesterol. V zadnjih letih je postalo jasno, da holesterol, ki ga vsebuje hrana, malo vpliva na tistega v krvi. Dejstvo je, da okoli sedemdeset odstotkov v krvi prisotnega holesterola nastane v telesu, okoli trideset odstotkov pa ga absorbiramo iz hrane. Poleg tega podatek o skupnem holesterolu ni najpomembnejši, veliko pomembnejše je razmerje med dobrim in slabim holesterolom.
Mnenje medicinske stroke
Mnenju prim. asist. Darinke Klančar, dr. med., se verjetno pridružuje večina zdravnikov. Prepričana je, in tako svetuje recimo tudi na zdravstveno obarvanem forumu, da je povišan holesterol v krvi v glavnem pojav, ki je posledica nepravilne prehrane. To pomeni, da je povojna generacija zelo spremenila življenjski slog in smo se malo zamastili. Pojemo preveč hrane živalskega izvora in preveč ogljikovih hidratov. Le v redkih primerih gre za tako imenovano družinsko pogojeno hiperlipidemijo, kar pomeni, da gre za gensko pogojeno okvaro v presnovi maščob.
In ko medicina meni, da je ogroženo naše zdravje, predpiše statine. Statini so eno najpogosteje predpisanih zdravil, ki uspešno znižujejo raven holesterola (zavirajo tvorbo holesterola v jetrih) in s tem lahko preprečujejo pojav možganske kapi in srčnega infarkta. Druga pomembna skupina bolnikov, ki morajo jemati statine, so torej vsi, ki so srčno-žilni dogodek (na primer infarkt) že utrpeli. Za slednje veljajo tudi strožja merila, koliko holesterola smejo imeti v krvi. Zelo pomembno je, da zdravila jemljemo redno, saj le tako dosežemo ciljne vrednosti maščob v krvi in zmanjšamo tveganje za ponovni infarkt, meni Maša Gulin, mag. farmacije, in dodaja, da je količina maščob v krvi zelo pomembna tudi za sladkorne bolnike in paciente z ledvično boleznijo. Pri slednjih ne gre samo za zmanjševanje maščob, ampak obstajajo tudi podatki, da statini upočasnjujejo napredovanje same bolezni. A precej bolnikov, ki jemljejo statine, tarna o hudih mišičnih krčih. Zato jih nehajo jemati, ker ne vedo, da jih lahko recimo blažijo z magnezijem ali vodotopnim koencimom Q10. Krče lahko uspešno preprečimo tudi tako, da okrepimo mišice. In po športni aktivnosti seveda ne pozabimo na raztezne vaje.
Preveč je lahko le trigliceridov!?
Kaj se zdi sogovorniku Gašperju Gromu problematično pri dojemanju holesterola danes? Več stvari. »Kot prvo: krvne lipide je treba gledati celostno. Samo povišan skupni holesterol je dokaj neuporaben podatek. Drugo: mišljenje, da je visoka raven holesterola LDL problematična sama po sebi, je napačno. Delci holesterola LDL so različnih velikosti in že nekaj časa je znano, da so škodljivi majhni delci. Veliki in rahli pa so celo zaščitni dejavnik pred srčno- -žilnimi boleznimi. Kljub temu rutinske krvne preiskave ostajajo pri več desetletij starih zmotah (in posledično tudi taki diagnostiki). Tretje: povečan holesterol je najverjetneje znak, in ne vzrok aterogeno pogojenih bolezni, kot pogosto mislimo. In četrta zmota: dislipidemije (predvsem visoki TGA, nizek HDL in visok LDL) niso posledica prevelikega vnosa prehranskih maščob, kot nas pogosto prepričujejo. Raziskave kažejo ravno nasprotno: da recimo povečanje koncentracije malih delcev LDL povzroča čezmerno uživanje ogljikovih hidratov, predvsem sladkorja,« je prepričan Grom.
In dodaja, da znanstvena skupnost že nekaj časa opozarja, da o LDL vlada veliko neresnic. »Naj navedem raziskavo iz leta 2009, v kateri so analizirali koncentracije krvnih lipidov pri skoraj 137 tisoč pacientih, ki so bili hospitalizirani zaradi koronarne bolezni srca. Pri teh bolnikih so bile povprečne vrednosti skupnega holesterola in holesterola LDL pod povprečjem in v varnem območju, večina pacientov pa je imela previsoko koncentracijo trigliceridov in prenizko koncentracijo holesterola HDL. Podobno so ugotovili za vse hospitalizirane paciente (ne samo zaradi koronarne bolezni srca): ti so imeli celo višji skupni holesterol in holesterol LDL, a še vedno v varnem območju, žal pa še višjo povprečno raven trigliceridov in nižjo povprečno raven holesterola HDL kot srčni bolniki,« še pove. Kot vse kaže, lahko rečemo samo eno: nevarne so previsoke ravni trigliceridov in nizka raven holesterola HDL.
Preventivno priporoča zdrav življenjski slog: redno gibanje, omejevanje stresa, če smo debeli, je treba shujšati – predvsem je problematična trebušna debelost. Seveda k temu spada uravnotežena prehrana, pri čemer pa soglasja o tem, kaj to je, ni. Po Gromovem mnenju se je treba paziti presnovnih težav, ki nastanejo zaradi preobilice uživanja ogljikovih hidratov. Nekateri posamezniki nimajo s tem nobenih težav, veliko ljudi pa prevelik delež ogljikovih hidratov v prehrani pahne v neobvladljivo prehranjevanje in mnoge potem tudi v začaran krog neuspešnega hujšanja.
Pri ljudeh, ki imajo slabe izvide krvnih lipidov, pa priporoča sodelovanje z zdravnikom. Tudi če se odločijo za drugačno prehrano, je dobro, da je lečeči zdravnik seznanjen s tem. »Prehrana LCHF, recimo, čeprav je v popolnem nasprotju z uradnimi prehranskimi smernicami, dokazano učinkovito uravna ključna dejavnika: zniža raven trigliceridov in poviša raven HDL-ja. V tej smeri z nekoliko manjšo učinkovitostjo deluje tudi post, ki pa ga ni treba nujno izvajati v daljših časovnih obdobjih; dovolj je, če med večerjo in čim poznejšim zajtrkom mine vsaj štirinajst ur,« zanimivo informacijo deli z nami.
Klasično vprašanje: Kaj lahko storimo zase po naravni poti?
➺Zmanjšamo skupne maščobe v dnevni prehrani in predvsem omejimo vnos škodljivih nasičenih maščobnih kislin.
➺Imamo najmanj tri oziroma pet dnevnih obrokov. Obroki naj vsebujejo zelenjavo, sadje in stročnice, kruh, testenine, krompir in kosmiče. Mesa jejmo malo, raje ribe ali perutnino, vendar brez kože.
➺Kuhanju in dušenju dajmo prednost pred pečenjem ali cvrtjem.
➺Vsak dan posvetimo pol ure neki obliki gibanja.
➺Ne kadimo, omejimo alkohol.
➺Če holesterol skače, ga lahko uravnavamo tudi sami s funkcionalnim živilom: zeleni čaj v trgovini, česen na vrtu ali beta-glukani iz ječmena, ki jih v Sloveniji najdete v obliki prahu v specializiranih trgovinah in celo lekarnah.
