Družina Beranič te dni obrača nov list v knjigi življenja. Osemletna Lana je nedavno na Floridi uspešno prestala operacijo deformiranih stopal, včeraj pa je po približno treh mesecih ponovno sedla v šolsko klop. Tja so jo pospremili starša in bratec.
Oče Marjan se je med operacijo precej načakal. V čakalnici je bil od 9.30 zjutraj do 2.30 naslednjega dne. V sobo sta prišla šele ob 6.30.
Otroci gledali poročila
Lano je ekipa našega časopisa obiskala že v ponedeljek, ko je v spremstvu mame Martine odšla v trgovino, kjer si je izbrala novo peresnico. Takrat je dejala, da se zelo veseli šole, predvsem pa prijateljev. In če je tedaj še pogumno napovedovala svojo vrnitev v šolo, je bila včeraj pri izjavah bolj previdna. »Malo sem nervozna. Ne vem niti, kje bom sedela,« je dejala pred glavnim vhodom v šolo, kjer so jo na stopnišču že čakali številni sošolci in njena razredničarka Mojca Povoden.
Sledili so objemi, poljubčki, besede dobrodošlice, ki jim kar ni bilo videti konca. »Lano sem zelo pogrešala. Ves čas sem vedela, da bo z njo vse v redu. Še nikoli doslej nisem gledala toliko poročil, kot sem jih v tem času, da sem bila na tekočem z njenim zdravljenjem,« je razložila Stasja.
Komaj jo je čakala tudi Irina. »Ne samo jaz, vsi smo jo pogrešali. Sledila sem njenemu zdravljenju. Zelo sem se razveselila, ko sem videla, da je obula normalne čevlje,« je dejala. Obe sta dodali, da jo pravo presenečenje čaka v razredu, saj so se zanj skupaj trudili vsaj dve uri.
Balončki in risbice
In res. Lana jih je pred dnevi za kratek čas sicer že obiskala, a tokrat so se zanjo še posebej potrudili. Že na hodniku so bile nalepljene ribice sošolcev s posvetili, na vratih so viseli balončki, na tablo pa so ji napisali pozdrav. Razredničarka je dejala, da so najbolj veseli, ker se je uresničila njena največja želja. »Vselej si je želela obuti prave čevlje in zdaj jih lahko. Ni vesela samo ona, vsi smo,« je poudarila in Lano ocenila kot pridno deklico, zato večjih težav ne pričakuje.
