Alen, v hiši Velikega brata si preživel štiri tedne. Zdi se nam, da si v prvih tednih užival bolj kot v zadnjih, se motimo? In če je res, zakaj je bilo tako?
Ja, resnično sem preživel štiri tedne in mislim, da bi jih lahko še kar nekaj, a nimamo kaj, tako je bilo namenjeno. Kar se tiče uživanja, pa morem reči, da sem užival vse štiri tedne, a mogoče z nekim olajšanjem in neko razbremenitvijo v zadnjem tednu.
Že takoj na začetku si se povezal z Almo, ki je bila v hiši tudi tvoja sorodna duša. Kako bi opisal vajin odnos?
Najin odnos ni bil odnos, vsaj jaz ga ne morem tako poimenovati, čeprav je bilo mogoče tako prikazano. Vseeno lahko rečem, da so bile iskrice, a ne prave ...
Zakaj sta se proti koncu oddaljila drug od drugega?
Oddaljila sva se zato, ker mi ni bilo več do njenih igric in sem spoznal, da ni oseba, za katero bi se boril, in da ni vredna mojega časa, volje in energije.
Ti je bila Alma sploh kdaj res všeč ali je šlo vse bolj ali manj za igro?
Lahko bi se reklo, da so bile neke iskre, a so se sčasoma razblinile in potem je bila vse skupaj bolj igra.
Koga boš najmanj pogrešal od sostanovalcev in zakaj?
Zelo težko bi odgovoril, koga bom najmanj pogrešal iz hiše, kajti vsak od stanovalcev je poseben in izjemen na svoj način in vsakega bom pogrešal po svoje, ne glede na to, da sem moral jaz zapustiti šov.
Za koga od preostalih tekmovalcev navijaš in mu privoščiš zmago?
Iskreno najbolj navijam in privoščim zmago Daliborju in tudi podpiral ga bom »osebno«, kajti resnično si želim, da bi lahko, kot mi je kar nekajkrat omenil, naredil hišo za svojo sestrico, za katero skrbi od mamine smrti. Pred smrtjo svoje mame, ki jo je ljubil in spoštoval do nebes in še čez, je prisegel, da bo naredil vse, da bi s sestro lahko živela v normalnih bivalnih okoliščinah. Zato izbiram njega.
Ti je danes žal, da si se prijavil, ali je bilo sodelovanje v oddaji zate pozitivna izkušnja?
Mislim, da mi nikoli ne bo žal, da sem se prijavil, kajti resnično je bila to zame ena velika življenjska izkušnja. Edino, za kar mi je žal, je, da nisem sprevidel nekaterih stvari in se malo bolj držal nazaj ter malo ustavil konje glede vsega. Da ne bi izpadlo, da sem nekakšen psihopat. Kajti zdaj, ko sem doma, prebiram razne časopise in glede na napisano sem nekako razbral, da so me ljudje narobe razumeli. Verjemite mi, da nisem tak. Sem miroljubna in ljubeča oseba, ki skoraj vedno, če je le mogoče, pomaga vsakemu. Skoraj vedno se umaknem, preden pride do raznih verbalnih konfliktov, kajti vseeno sem se zavedal, da je to šov, in navsezadnje smo morali vsi skupaj živeti in bivati pod isto streho.
