Novice Svet24

Letos avgusta so minila tri leta od vajine poroke. Kdaj sta se pa spoznala?

Taya: Srečala sva se 25. septembra pred petimi leti na neki prireditvi, ki sem jo jaz vodila, Jernej pa je prišel zaradi sponzorjev. Tam smo bili ves dan, tako da sva se spoznala čez dan. Spoznavanje je potem potekalo še nekaj mesecev, saj je Jernej imel tekme in se nisva kaj dosti videla. Na začetku je bilo malo tako – sva bila, pa nisva bila, ker sva se spraševala, ali sva sploh kompatibilna. Ampak sva se potem potrudila in ugotovila, da je super.

Zakaj sta se 'opazila'?

Taya: Jernej je deloval kot topla oseba, čeprav ga še nisem poznala. Je pa pomagal tudi videz, spomnim se, da smo punce sedele v bližini, ko so se fantje preoblačili za tenis – bil je teniški turnir –, pa se je preoblekel v pajkice in smo bile vse soglasne: »Ahaaa, okej …« (smeh)

Jernej: Jaz pa nimam pojma … vse. Izstopala je na neki drugačen način, ki ga je težko opisati. Pa ne, da se ne bi spomnil, ampak dejansko samo vem, da je izstopala, ker je bila drugačna. Kako, je težko reči, bila je neka druga energija kot pri vseh ostalih.

Česa se spomnita z začetkov vajine zveze?

Taya: Takrat še nisem toliko razumela skokov … Seveda sem spremljala in navijala za naše, ampak mi ni bilo na primer jasno, zakaj imajo tekme že septembra. Potem ko sva se končno uspela videti, šla nekajkrat na pijačo in že nekako poskušala biti skupaj, pa se najbolj spomnim, da sva se nenehno nekaj kregala. Človek bi mislil, da res nisva kompatibilna. Vsak je hotel uveljaviti svojo, zato sva imela precej buren začetek. Sem pa vesela, da sva vztrajala in da je prišlo do tega, da imava zdaj tudi Niki, ker je super. Si sploh ne predstavljam, da bi bilo drugače.

Jernej: Spomnim se, da sva imela na začetku oba zelo malo časa, ker sva se spoznala ravno med sezono. Takrat me je zelo veliko vleklo domov. (smeh) Ne, ne, saj vedno ostajam profesionalec, ampak priznam, da je bilo malo težje.

Zaradi česar se vama je zdelo, da se splača potruditi za zvezo?

Taya: Energija in občutek, da bi to utegnil biti človek, ki me bo osrečil. Čutila sem, da je iskren, kar me je pritegnilo, saj se mi zdi, da je v tem času težko najti partnerja, ki mu boš stoodstotno zaupal.

Kaj vaju poleg Niki povezuje zdaj?

Taya: Najbolj seveda Niki, sicer pa to, da znava stati drug za drugim, tudi kadar so težki trenutki, ki sva jih oba že imela. Vsak je imel svoje krize – tako poslovne kot osebne –, to, da sva se združila in da imava Niki, pa je le še češnjica na tortici. Imamo se res tako lepo, da mi je zdaj zares težko, ko gre na tekme in priprave. Včasih mi ni bilo toliko, saj sem si rekla, da sem navajena že od začetka, zdaj je pa kar hudo. Zato se zime ne veselim toliko, se pa veselim Planice, ker je potem konec. (smeh)

Jernej: Imava tudi zelo podobno vizijo glede tega, kaj si želiva v prihodnosti in kakšni so najini dolgoročni cilji. Če vidiš isto, je preprosto biti z nekom.

Veso Art

Sta si značajsko podobna?

Taya:
Po eni strani sva si zelo različna, ampak v bistvu le toliko, kolikor izhajava iz drugih okolij. Drugače sva pa dejansko ista, enako znava čutiti, enako veva, kdaj kdo kaj čuti.

Jernej:
Mislim, da sva si precej različna. Oba sva sicer vztrajna in trmasta, tako da bo vsak vztrajal pri svojem, ampak se na koncu vedno vse lepo zmeniva. Sploh ne vem, kdaj sva se nazadnje skregala. Sicer imava čas samo čez poletje, pozimi me tako nič ni. (smeh) Taya je zelo temperamentna, kadar hoče biti opažena, je zelo opazna, zna pa se tudi potuhniti, kadar noče biti na udaru. Zelo je ljubeča, najlepše mi jo je gledati z Niki, saj vidim, kako jo ima rada. To je tisto, kar mi največ pomeni.

Kaj pa najbolj cenita drug pri drugem?

Taya: To, da mu lahko stoodstotno zaupam.

Jernej: Veliko stvari cenim. Nikoli ni le ene najboljše stvari. Če iščeš tisto najboljše, tega ne boš nikoli našel. Stvari moraš vedno gledati kot celoto, enako je tudi pri osebah. Banalen primer: če hočeš imeti dober avto, ne boš kupil tistega, ki ima največ konjev, da boš imel najboljšega, ampak boš gledal skupek lastnosti. Tudi pri mojem športu je tako, da ne moreš biti osredotočen le na eno stvar, ampak je treba najti harmonijo vsega, kar ti pomaga, da si dober.

Kako bi opisala vajin zakon?

Jernej: V tem trenutku turbulenten, vse poteka zelo hitro.

Taya: Najino življenje v tem trenutku blazno hitro poteka, niti pet minut nimava zase. Jutri gre Niki k babici samo zato, da greva midva lahko na kavo. (smeh)

Jernej: Zdaj bo počasi toliko stara, da jo bova lahko malo spustila za dlje kot le nekaj minut. Drugače sva midva super, odnos je ljubeč. Nikjer nič ekstremnega, se pa imamo vsi trije zelo radi, veliko se stiskamo, veliko se lupčkamo. In izkoristimo čas, ki ga imamo, da smo skupaj.

Zaradi česa se običajno spreta?

Jernej: Kdaj naj se jaz ostrižem, ker se mi ne da …

Taya: Jerneju se ne ljubi striči, ampak ga tako jaz strižem in res ne vem, kaj je tukaj težkega, saj samo sedi.

Jernej: Meni se tega ne da, pa pika. Tako kot se nekateri bojijo pajkov in ne marajo kač, se meni ne da striči. (smeh)

Taya: Mislim, da pretiravaš, ker ti ni nič hudega. Jaz bi z veseljem imela čas, da grem k frizerju. (smeh) Skratka, spričkava se za bedarije, nič pomembnega. Jaz sem po navadi živčna, če me kliče prek interneta, kadar je slaba povezava. Potem kliče kakih petkrat, Niki pa nima potrpljenja in začne jokati, Jernej pa še kar kliče in takrat res ne morem več. Sem malo bolj energična (temperamentna, jo popravi Jernej, op. p.). Meni se ne ljubi čakati, in če ne lovi, potem pač ne lovi. Takrat malo bolj grdo rečem, naj me neha klicati. (smeh) V bistvu se za nič pametnega ne skregava, kar je dobro. Midva sva se že na začetku dovolj prepričkala, ampak za banalne stvari. Najbrž zato, ker sva se še iskala, ali hočeva biti skupaj … Jerneju se je zelo mudilo, meni pa bolj ne.

Kako se znajdeta v starševski vlogi?

Jernej: Za Tayo je bila razlika večja, ker je bila doma. Jaz sem treniral kot običajno, tako da zame ni bilo nobene razlike.

Taya: Meni je bilo na začetku sicer lažje, ker je bila Niki še majhna. Kamor si jo položil, tam je bila, potem pa, ko je začela divjati naokoli … Težje je zdaj, ko se je učila hoditi in si moral biti res ves čas zraven in jo držati za rokico. Takrat sem pozabila jesti in piti, dejansko nimaš časa. Ampak sem to vzela kot čisto za luštno, saj sem bila zaradi tega doma. Zdaj se pa tudi Jernej več aktivira in mu je prav fino.

Taya: »Človek bi mislil, da res nisva kompatibilna. Vsak je hotel uveljaviti svojo, zato sva imela precej buren začetek.«

Najtežje in najlepše strani starševstva?

Jernej: Najlepše spoznavaš vsak dan znova. Rojstvo je sicer nekaj najlepšega, potem pa vsak dan, vsaka beseda, vsak gib, zobek, smeh …

Taya: Ko se otrok rodi, v bistvu sploh še ne dojameš, kaj si dobil. Ko pa se začne odzivati, takrat dejansko dojemaš, kaj res imaš. Meni je najboljše zjutraj, ko se zbudi in nasmeje najlepše na svetu. Prav vsako jutro. Tako da, tudi če ponoči nisva dobro spali, mi takrat postane popolnoma vseeno. Najtežje pa mi je, kadar je bolna, ker nič ne moreš.

Jernej: Pa še veš ne, ali jo boli ali ne. Zdrav otrok je vse, kar potrebuješ. Ampak glede na povprečje je Niki zelo zdrava.

Vama starševstvo predstavlja odgovornost ali tudi strah?

Jernej: Če bi me bilo strah, potem sploh ne bi imel otroka.

Taya: Ne bereva nobenih knjig o vzgoji, ampak se ravnava tako, kot čutiva. Vse poskusiva, povsod gremo, ne omejujeva je pri stvareh. Zdi se nama, da če bo nekaj poskusila, ko sva zraven, bo veliko lažje. Ker takrat nekaj poskusi in ji potem to ni več zanimivo. Slediva instinktu in verjameva, da če bova midva poštena, dobra, bo tudi ona taka. Glede vzgoje sva zelo skladna, noben ne komplicira, veliko se ukvarjava z njo, veliko jo učiva … Je tudi pediatrinja rekla, da zna že veliko stvari. Od osmega meseca je že navajena na kahlico, tako da sva tudi sebi olajšala določene stvari. (smeh)

Taya: »Spomnim se, da smo punce sedele v bližini, ko so se fantje preoblačili za tenis – bil je teniški turnir –, pa se je preoblekel v pajkice in smo bile vse soglasne: »Ahaaa, okej …«

Katera je najpomembnejša stvar za življenje, ki bi jo rada posredovala Niki?

Taya: Rada bi, da postane poštena in iskrena punca, upam pa, da bo imela tudi okrog sebe take ljudi. Jaz sem velikokrat mislila, da me obkrožajo dobri ljudje, ki to niso bili. Potem z leti prideš na zelo ozek krog prijateljev. Tudi za Niki upam, da bo v življenju našla dobro prijateljico ali prijatelja, pa da bo našla super moža.

Jernej: Ena stvar? Jaz jo veliko stvari želim naučiti in komaj čakam, da začneva. (smeh) Saj me že zdaj razume, se pa res veselim tega, da ji bom razložil, zakaj je nekaj tako in zakaj ne.

Kaj pa bi rada počela na stara leta?

Jernej: Sem že omenil, da imava enako vizijo, dolgoročne cilje, ampak naj ostanejo še skrivnost.

Taya: Se mi je že zdelo čudno, da boš povedal. (smeh)