Novice Svet24

Kot že vse od leta 2004 so se tudi letos v Tolminu zbrali ljubitelji heavy metala. Tudi tokrat v takšnem številu, da so bile karte v glavnem razprodane, organizatorji so jih uspeli prihraniti le nekaj sto za domače obiskovalce. Kar se tiče samega festivala lahko govorimo praktično o samih presežkih. Organizacija je na zavidljivem nivoju in tudi tuje glasbene revije pišejo o tem, kako gladko poteka vse skupaj in o tem kako čisto je prizorišče (vključno s stranišči). Festival se je v dvanajstih letih vsekakor uveljavil kot eden pomembnejših metalskih festivalov v Evropi in bendi (tudi večji) tekmujejo kdo bo lahko igral na tem idiličnem stičišču čarobne Soče in Tolminke.

Metaldays 2015 je ponovno postregel z izjemno glasbeno zasedbo in vzdušjem, ki preprosto nima primerjave v svetu. Za naslednje leto so že napovedani Septicflesh, Varg, Kreator, Einherjer, Insomnium, Krisiun, Serenity in skoraj gotovo je, da bo festival ponovno razprodan.

Najverjetneje je Metaldays dosegel svoj maksimum, saj organizatorji omejijo število kart in to je zagotovo dobra stvar, saj bi se lahko v relativno mali Tolmin zgrnilo tudi preko 50.000 obiskovalcev, kar pa bi bilo najverjetneje nemogoče izpeljati, vsaj glede na prostor, ki je na voljo. Organizatorji promovirajo festival kot neke vrste metal počitnice in to Metaldays zagotovo je. Obiskovalci ne pridejo le zaradi nastopajočih temveč tudi zato, da ob Soči preživijo teden med enako mislečimi pri tem pa uživajo kolikor se da. Marsikdo pomisli, da tako velik festival predstavlja ekološko katastrofo za neokrnjeno naravo, a temu preprosto ni tako. Festival je uradni član projekta Eko iniciativa project in vsak obiskovalec dobi vrečke za ločevanje smeti, tako da dejansko obiskovalci v veliki meri sami poskrbijo za čisto okolico. A seveda, poglavitna stvar festivala je pač glasba in na dveh odrih festivala lahko najdemo nekatere največje svetovne zvezde.

Drago Čigon

Prvi dan

Festival so na velikem odru otvorili Švicarji Annihilation, ki so zanimiva mešanica thrash in death metala, za njimi pa so nastopili nemški stonerji Slomind. Žal (predvsem za moško občinstvo) so odpadli Butcher Babies, ki bi s svojima pevkama gotovo 'dvignili' občinstvo. Ob petih so na oder stopili Krokodil. Krokodil so bili že nekako prvi od večjih skupin. Uradno prihajajo iz Velike Britanije, a so pravzaprav nametani skupaj iz vseh vetrov in skupin. Krokodil igrajo odličen sludge in ni jim veliko za očitat razen morda nekaj dodatne kreativnosti, glede na zasedbo. Nenazadnje igrajo v skupini Simon Wright (Liber Necris/Canaya/Evisorax); kitarist Laurent Barnard (Gallows), Daniel P. Carter (A, Bloodhound Gang, Hexes), Alessandro Venturella (Cry For Silence, Slipknot), basist James Leach in bobnar Dan Foord (Sikth). A vsekakor gre za odlično skupino, ki jih je vredno slišati v živo. Za njimi so na velikem odru nastopili stari mački Anvil. Kanadčani ostajajo zvesti staremu heavy metalu in svoje delo so opravili izvrstno. Najverjetneje pa se je za večino obiskovalcev pravi šov začel z Devin Townsend Project (Kanada). Devin je pač zvezdnik posebnega kalibra in predvsem odličen glasbenik. Njegovo glasbo bi najlažje umestili v progresivni rock, a to ne pomeni, da si ne zasluži prostora na odru metalskega festivala. Fantje so koncert odigrali več kot odlično dodatno pa je nastop začinil Devin, ki je imel res odličen in pristen stik s publiko. Za Townsendom so na oder stopili legendarni Queensryche. Namesto Geoffa Tatea je sedaj glavni vokal benda Todd La Torre, ki se je bendu pridružil leta 2012. Todd je moral napolniti precej velike čevlje ampak to mu je brez težav uspelo. Je namreč izjemen vokalist. Nekako zvezde večera (kakor za koga, seveda) pa so bili Fear Factory. Američani so tehnično izjemno dobro podkovani in kvalitete jim v glavnem ne gre oporekati. Malce se zatakne pri pevcu, ki ima izvrsten 'growl', ko pa zapoje s čistim vokalom, pa ta žal ne zveni tako kot bi moral, precej pa mu tudi manjka točnosti. A oboževalcev, ki so praktično do zadnjega kotička napolnili prizorišče, to ni pretirano motilo. Zadnji so nastopili Britanski heavy metalci Saxon. Gre za stare prekaljene mačke, ki ničesar ne prepustijo naključju, Biff Byford pa je kljub 64 letom v dobri pevski formi.

Drago Čigon

Drugi dan

Drugi dan je bil kar malce nenavaden. Ob peti uri so na oder prišli Švedi Blues Pills, skupina, ki je na odrih Metaldays sicer ne bi pričakovali. Skupina igra rock-blues in potrebno je priznati, da so bili odlični. Pevka ima izjemno hipnotičen glas, koncert pa so izpeljali več kot odlično. Pevka Elin je sicer med koncertom dejala, da se je zaradi vročine skoraj onesvestila, a je na srečo uspela izpeljati koncert do konca. Nato je prišlo do prve večje spremembe v seznamu skupin. Nastopiti bi morali legendarni Moonspell, a so jih prestavili na manjši oder. Moonspell so nastopili okoli desete ure zvečer, oboževalci pa so praktično do konca napolnili prostor pred manjšim odrom. Portugalci so izvrsten bend, pevec Fernando Ribeiro pa zelo dobro meša čisti vokal z 'growlom' in ustvari gotsko vzdušje. Ob pol devetih so na veliki oder prišli Black Label Society z legendarnim Zakkom Wyldeom. Prvo kar na odru pade v oči, kadar igra Zakk, je vrsta za vrsto ojačevalcev Marshall. A to ne odvrne pozornosti, da ne bi opazili kako izvrsten glasbenik je Zakk, pa seveda tudi ostali. In ne le na kitari, temveč tudi za pianinom. Potrebno je tudi omeniti, da so zaigrali pesem In This River, ki jo je Zakk kot zmeraj posvetil umorjenemu Dimebagu Darrellu. Ob pol enajsti uri so na glavni oder stopili brezhibni Dream Theater. Skupina je zaradi 30 obletnice zaigrala pesem iz vsakega albuma. Če bi Dream Theater lahko kaj očitali bi jim lahko le to, da so pravzaprav preveč popolni in zvenijo skoraj sterilno. A to seveda ni slaba stvar, to so pač Dream Theater, ki nenehno iščejo popolnost. Porajalo se je tudi vprašanje, ali lahko novi bobnar Mike Mangini res nadomesti Mikea Portnoya in odgovor je hkrati da in ne. Mangini je več kot izvrsten bobnar in njegovo igranje je brezhibno, a se vseeno zdi, da malce manjka Portnoyeva izvirnost, za kar je morda kriv kitarist Petrucci. Kot zadnji so na mali oder stopili Cannibal Corpse.

Drago Čigon

Tretji dan

Tretji dan so otvorili Slovenci Mephistophelian. Brez slabe vesti lahko rečemo, da Metličani spadajo med najboljše slovenske death metal bende. Tehnično so izjemno dobro podkovani in upamo, da se bodo kmalu prebili tudi na svetovno metalsko sceno. Malce čez šesto uro so na oder stopili Američani Death Angel in legendarni thrasherji niso razočarali. A dejstvo je, da je večina obiskovalcev v glavnem čakala naslednji bend – Sepultura. In tu seveda pridemo do vprašanja, ali je Sepultura brez bratov Cavalera sploh Sepultura?! Verjetno je najbolje, da se vprašanja sploh ne dotaknemo in preprosto uživamo v koncertu. So pač kar so in fantje so vsekakor navdušili občinstvo. Še posebej s setlisto, ki se je dotaknila tudi precej starih komadov, kot je Ratamahatta, Roots, Territory in tako naprej. Obiskovalce pa so popolnoma navdušili tudi hardcorovci Hatebreed, ki so nastopili za legendarnimi Brazilci. Hatebreed so tehnično dovršeni, lahko bi jim očitali enoličnost, a takšni pač so in če bo vse po sreči, se ne bodo nikoli spremenili. Nato so prišli na vrsto navdušenci nad nemškim heavy metalom. Na oder so namreč prišli Accept. Tudi Accept ni možno kaj očitati, igrajo dobri stari heavy metal, ki bo prav gotovo popularen še dolgo po tem, ko bodo Accept obesili kitare na klin. Zadnji na velikem odru so bili Carcass, še eden bend iz vrst britanskih legend. Čeprav večino v tem času (ura je bila okoli enih ponoči, ko so stopili na oder) že precej bolijo noge in hrbet, pa so Carcass skupina, ki si zaslužijo vso pozornost.

Drago Čigon

Četrti dan

Četrti dan so na oder prišli Vreid, kar je bil prvi black metal bend na glavnem odru. Seveda je potrebno v isti sapi omeniti, da imajo Vreid kar nekaj elementov rock'n'rolla. Za njimi so nastopili Hardcore Superstars, ki so vsekakor navdušili občinstvo. Zvezde večera so bili Švedi Arch Enemy, ki so svojo pevko Alisso White-Gluz navdušili občinstvo. Skupini se pozna, da imajo za seboj že kar precejšnjo kilometrino in nenazadnje devet studijskih albumov. Kot zadnji so nastopili še Američani Unearth. Res je lepo videti, da oboževalci skupine podpirajo tudi ko te nastopijo zelo pozno in Unearth si to gotovo zaslužijo. Igrajo odličen metal-core s katerim so navdušili številno občinstvo.

Drago Čigon

Peti dan

Zadnji dan so led na velikem odru prebili slovenski thrasherji Panikk. Panikk so čedalje večje ime na slovenski metal sceni in so si priložnost na velikem odru definitvno zaslužili. Prvi od večjih bendov pa so bili death-corovci Carnifex, za njimi pa Suicide Silence. Občinstvo so navdušili tudi Kataklysm, ki so že kar stari znanci slovenskih odrov in ki slovijo kot eden najbolj kaotičnih metal bendov na svetu. Kot zmeraj so Kataklysm odigrali odlično. Dogajanje na velikem odru so zaključili Poljaki Behemoth. Ti niso razočarali niti z igranjem niti z ognjeno scenografijo.

Galerija

Poglej vse fotografije (67)

Drago Čigon