Sandro Klemm smo spoznali že pred dvema desetletjema, najprej kot obetavno mlado najstnico Sendi, ki je od otroških in zabavnih pesmi nazadnje navduševala z dance uspešnicami. No, pa malo tudi s svojo zunanjo podobo – bila je prva, ki je priznala in pokazala umetno oprsje.
Dejan Nikolič
Kar najverjetneje danes kot resna mama in žena malce obžaluje, čeprav je po drugi strani izvrstno, da je svoje zunanje atribute razkazovala, takrat ko je bil čas za to, ne pa da spravlja v zadrego otroke v svojih zrelih letih kot katera izmed njenih kolegic. Sendi je iz mladega upa postala resna glasbenica. Uveljavila se je kot profesorica petja, med kolegi je cenjena, pohvali se lahko s sodelovanjem v legendarni zasedbi Pepel in kri. Zagotovo ima nekaj zaslug za to tudi njen mož Adam Klemm, cenjeni saksofonist, ki ga je »uvozila« iz Vojvodine.
ZAKONCA ZDRUŽILA MOČ
Celinka
Na dvojnem albumu Nostalgija sta zakonca združila moči. Prvi album zaznamuje Sandrin prijetni vokal, drugi Adamov saksofon. Obe plošči pa povezuje to, da sta izbrala priredbe balkanskih klasik, kot so Žute dunje, Proleče, Devojko mala, tudi nekaj madžarskih, saj je Adam po rodu Madžar, pa še vsak je dodal eno avtorsko pesem. Kar se tiče priredb, je pohvalno, da niso v verziji, ki bolj ali manj spominja na original, temveč v jazzovskih izvedbah, ki pesmi predstavlja res v novi luči. Za zanimive aranžmaje je poskrbel Adam s kolegom Milanom Stanisavljevićem. Inštrumentali bodo odlično ozadje tudi za kak romantični zmenek, čeprav so mi osebno še ljubše pesmi, kjer Sandrin vokal nežno boža poslušalce in dokazuje, da je dekle, ki sem jo imela priložnost spoznati povsem na začetku poti in je sicer veliko obetalo, dozorelo v izvrstno vokalistko.
Celinka
