S trdim delom je bilo namreč treba prepričati tako šefa kot gledalce. In Andreju je uspelo. Čeprav mu manjka še kar nekaj kuharskih spretnosti, je očaral s preprostostjo, prijaznim nasmehom in prisrčnim karakterjem.
Že ko se je oglasil na mobilni telefon, ni bilo dvoma, da je to tisti Andrej, ki je poln energije, dobre volje in tako prisrčen, da bi ga vsaka mama želela imeti za zeta. A šalo na stran. Andrej je človek, ki ga preprosto vzljubiš, in prav to se je zgodilo na tisoče Slovencem, ki so zanj glasovali, prepričani, da si zasluži gostilno. S pohvalami ni skoparil niti sicer zelo strogi šef Bine. Ta je bil sprva precej zbegan, še posebej ko mu je Andrej kot svojo kuharsko vrlino predstavil jajčka. Na koncu pa je ponosno dejal, da je Andrej v resničnostnem šovu najbolj napredoval. »Je kot goba, ki kar srka znanje, in človek, ki bi si ga vsak želel v kuhinji.« Zato niti ni čudno, da se je v predzadnji, odločilni oddaji odločil za Andreja in ne za Janija. Seveda so ga prepričale tudi Andrejeve kreacije.
V šovu sem se dobro počutil
»Tako v gostilni kot v hiši sem se počutil odlično. Priznati moram, da nisem čutil nikakršnega domotožja, saj že od 16 leta živim sam. Morda sem malo pogrešal le najboljšega prijatelja in glasbo. Sicer pa smo bili tako zaposleni, saj smo delali po 15 ur na dan, da nisem razmišljal o ničemer drugem kot o tem, kaj bom naslednji dan počel v kuhinji. Sem človek akcije in mi je tak način dela ustrezal, čeprav smo bili včasih pošteno utrujeni. Nikoli pa se ne bi odločil za sodelovanje v šovu, kakršen je Big Brother, kjer cele dneve ne počnejo ničesar, saj bi se mi zmešalo. Bili smo zelo homogeni, s tekmovalci smo se dobro razumeli, hvaležen pa sem tudi Janiju, ker mi je večkrat pomagal. Tudi ko smo samo štirje ostali v hiši, med nami ni bilo čutiti tekmovalnosti, bil je ferplej. Nekoliko mi je žal le za Branka, ki je nekaj posebnega. Je priden, delaven in dober prijatelj. Res je imel smolo in sprva ni želel niti v bolnico, kaj šele na operacijo, potem ko pa je le pristal nanjo, se je želel takoj vrniti v gostilno, a so mu zdravniki to odsvetovali.«
Še vedno prisegam na jajčka
»Ko sem se prijavil v šov, se mi ni niti sanjalo, v kaj se spuščam, sploh pa nisem pričakoval, da se bomo šli takšno vrhunsko kuhinjo. Sicer obožujem kuharijo, a sem pred odhodom v gostilno znal pripraviti le preproste jedi. Doma sem včasih kaj skuhal, že ko sem bil star deset let. Nedavno mi je prišel v roke zvezek, v katerega sem si zapisoval recepte. V tretjem razredu osnovne šole sem edinkrat dobil petko pri spisu, v njem sem pisal o kuharskih receptih. Ni me bilo sram pred Slovenijo priznati, da ne znam kuhati, to je bila tokrat morda celo prednost. Drugi, ki so imeli že izoblikovano znanje, so se večkrat srečevali s težavami, zame pa je bilo vse novo in sem delal natančno po navodilih šefa Bineta.« Izmed hrane, ki so jo pripravljali v gostilni, prisega na brancinado, bučne štruklje in ajdov sladoled.
V industrijski coni v Šenčurju ima Andrej kiosk s hitro hrano in v njegovi ponudbi so tudi legendarna jajčka. To so potrdili tudi trije njegovi privrženci, ki so prišli v lokal, kjer smo imeli z Andrejem intervju. »Andrej nam dostavlja malice, večkrat se znajdejo na jedilniku tudi jajčka in res so 'top'.«
Več preberite v tiskani Jani (št. 51, izid: 18.12.2012).
