Tožilec Joe Morrow je dejal, da je bil Manning aroganten in je pomagal sovražniku. Nekdanji vodja teroristične mreže Al Kaida naj bi dobil v roke WikiLeaksove objave o vojni v Afganistanu in druge, kar bo tožilstvo dokazalo s pomočjo prič.
Obtožba, da je pomagal sovražniku, je za Manninga najhujša, saj mu zaradi nje grozi dosmrtni zapor.
Medtem ko je tožilec je primer razlagal kar dobro uro, je Manningov odvetnik David Coombs je potreboval le slabe pol ure, da je sodnici Denise Lind razložil, da Manning ni imel nobenega zlega namena in da nikakor ni hotel pomagati sovražniku, ampak je, kot "humanist", hotel le, da tudi drugi vidijo, kakšen odnos imata ameriška vojska in politika do ljudi.
Opisal je primer posnetka napada s helikopterjem apache na civiliste v Iraku leta 2007, kar ga je prizadelo in je želel, da to vidijo tudi njegovi rojaki.
Manning je v začetku leta priznal, da je predal dokumente WikiLeaksu, druge obtožbe pa zavrača. Sodni proces bo trajal predvidoma do konca avgusta.
Pravosodno ministrstvo ZDA pripravlja tudi primer proti ustanovitelju WikiLeaksa Julianu Assangu, ki je še vedno v ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu, kamor se je zatekel, da ga Velika Britanija ne bi izročila Švedski.
Tam ga čakajo obtožbe zaradi spolnih napadov, Assange pa trdi, da gre v bistvu za to, da ga bodo od tam izročili ZDA, kjer ga lahko potem obsodijo tudi na smrt.
Sta novice (niso vidne)
Je obtoženi vojak pomagal celo bin Ladnu?
Ameriški vojaški tožilec je v uvodnem nagovoru sodišča na procesu proti vojaku Bradleyju Manningu, ki je spletni strani WikiLeaks predal skoraj milijon zaupnih dokumentov, dejal, da je dokumente videl tudi pokojni sovražnik ZDA številka ena, vodja teroristične mreže Al Kaida Osama bin Laden.
Reuters
