Četudi je šlo marsikaj narobe, nanj so se obiskovalci in športniki lahko vselej zanesli: predsednik Putin jim je mahal z vsake recepcije, iz jedilnice in z nočne omarice. Večini še vedno ni znano, v kaj je vložil toliko milijard. V okvirje svojih slik prav gotovo ne.
Ne ne, tole niso vzorci urina za test dopinga, ampak voda iz pipe, s katero so se prhali gostje v najnovejših hotelih. V njej je gotovo več prepovedanih substanc kot v krvi zloglasnega kolesarja Lancea Armstronga.
V Sloveniji smo vajeni, da poplavljajo reke, v Sočiju pa je voda drla kar iz zidov. Gre morda za nov nadnaravni pojav ali turistično znamenitost z imenom Fontana di Steni?
V Sočiju so mislili na vse, tudi na tiste, ki bi v medu radi malce več beljakovin živalskega izvora. Po drugi strani pa so preveč dobesedno vzeli pregovor, da gre muha na med.
Posebna pozornost na OI je bila namenjena straniščem. Opremili so jih z navodili, da koga morebiti ne bi zaneslo in bi v straniščni školjki lovil ribe. Mislili so tudi na tiste, ki radi odvajajo v dvoje, kot sta recimo dvakrat zlati francoski biatlonski junak Martin Fourcade in njegov ekipni kolega. S stranišča nihče ni odšel utrujen, saj so v prostoru namestili stole, da se med olajšanjem ne bi preveč zasopihali. Sedišče v prvi vrsti pa bi lahko bilo namenjeno sodnikom za ocenjevanje sloga pri sedečem lulanju. Žal so se morali celo moški poženščiti, saj pisoarji skoraj do konca tekmovanj niso imeli cevi in so bili obiskovalci primorani počepniti.
