Z devetnajstimi leti se je iz Kraškega Zidarja preselil k Unionu Olimpiji, leta 2000 pa ga je kot 27. na naboru lige NBA izbrala Indiana. Član Pacersov je postal že v naslednji sezoni in onkraj velike luže do leta 2010 nosil še drese Charlotta, Detroita, Toronta, Philadelphie in Milwaukeeja. Vmes je v sezoni 2008/09 igral za rimsko Lottomatico, zdaj pa je že tretje leto v Rusiji, kjer se je odlično znašel - 216 centimetrov visoki center po avanturah v Samari in Krasnodarju v tej sezoni nastopa za Nižnji Novgorod.
Kako ste se navadili na življenje v Rusiji?
V Rusiji sem že tretje leto in počutim se skoraj kot domačin. Seveda je bila prva sezona najtežja, kar je normalno, saj prideš v novo državo, v novo okolje z drugačno kulturo, ampak zdaj je vse že prav domače.
Doslej ste igrali v ZDA, Kanadi, Italiji in zdaj v Rusiji. Čigav način življenja vam najbolj ustreza?
Najlepše mi je bilo v ZDA, ko sem bil v Charlottu, odlično pa sem se počutil tudi v Rimu. Če govoriva o košarki, pa tu ni dileme, saj lahko rečem, da je NBA liga še vedno korak pred Evropo.
Ste imeli morda na začetku kakšne težave s komunikacijo?
Da, na začetku sem imel kar nekaj težav. V teh manjših mestih je zelo malo ljudi, ki govori angleško. Tudi med mojimi ruskimi soigralci nihče ne govori angleško, zato si se skoraj prisiljen naučiti njihovega jezika. Zdaj že povsem normalno komuniciram in tudi intervjuje dajem v ruščini. Letos sem znanje še dodatno izpopolnil, saj nam trener daje navodila v ruščini.
Potemtakem se v Rusiji ne da normalno preživeti z angleščino?
Zelo težko, morda v Moskvi in Sankt Peterburgu. V drugih mestih pa ljudje ne govorijo angleščine, sicer obstajajo kakšne izjeme, ampak večina ne govori.
Kakšno mesto je Nižnji Novgorod?
Nižnji Novgorod je lepo mesto, po velikosti je peto največje v državi, ima skoraj milijon in pol prebivalcev. Preden sem prišel sem, sem igral v Samari in Krasnodarju, ampak po mojem mnenju je Nižnji Novgorod najlepši med temi mesti. Kljub temu pa je Rusija še vedno Rusija. Letališča in ceste so tu še vedno v katastrofalnem stanju. Upam, da bodo do nogometnega svetovnega prvenstva, ki ga bo država gostila leta 2018, te stvari posodobili.
Kje živite?
Živim blizu dvorane oziroma športnega kompleksa, v katerem smo doslej trenirali. Vendar pa smo se po novem letu preselili v manjšo dvorano. Do nje imam približno pol ure. Tekme pa igramo v ledeni dvorani, kjer igrajo tudi hokej. Do nje imam skoraj 45 minut, če je gostejši promet, pa tudi uro vožnje.
Živite v stanovanju ali v hiši?
Živim v stanovanju.
Vam je tega priskrbel klub ali ste ga morali poiskati sami?
Stanovanje mi je priskrbel klub, ki tudi plačuje najemnino.
V kako velikem stanovanju živite in koliko približno znaša najemnina?
Stanovanje je veliko približno sto kvadratnih metrov, za višino najemnine pa ne bi vedel. Lahko povem, da je veliko višja, kot znaša najemnina v Sloveniji. Kot zanimivost lahko še dodam, da po drugi strani stanovanja niso tako draga, kar je malo čudno.
Je kdo od vaših soigralcev tudi vaš sosed?
Ne, noben od soigralcev ni moj sosed.
Ali vas ljudje v mestu prepoznajo?
Mesto je res veliko, tako da s tem nimam težav. Če bi hodil kje v bližini dvorane, pa bi me prepoznali.
Kako dobro Rusi poznajo Slovenijo?
Težko rečem. Igralci jo poznajo, pred začetkom sezone smo bili na pripravah v Kranjski Gori, njim je Slovenija zelo všeč.
Imate na razpolago klubski avto?
Da, vozim klubski avto.
So vas že kdaj ustavili policaji?
Policaji so me že ustavili, vendar so me prepoznali in nisem dobil kazni. V Sloveniji je glede tega popolnoma drugače. (smeh)
Kakšen je promet in kakšni vozniki so Rusi?
Ob prometnih konicah je na cesti kaos. Sploh pozimi, ko je sneg. Lahko se zgodi, da padeš v gnečo in se voziš tudi dve uri. Drugače pa lahko za Ruse rečem, da so katastrofalni vozniki. Pravil se ne držijo, so nesramni in ves čas trobijo.
Kakšen je v Rusiji vozni park?
V teh mestih je na cesti mogoče videti precej različnih avtomobilov, od Lade do krip drugih proizvajalcev. Če pa greš v Moskvo ali Sankt Peterburg, je stvar nekoliko drugačna, saj je na cesti dosti avtomobilov prestižnih znamk - Ferrariji, Lamborghiniji, Bentleyji ...
Kakšna pa so letala?
Letala so res vrhunska, je povsem drugače od tistega stereotipnega razmišljanja, ki ga imamo o tovrstnih stvareh. Vsi veliki letalski prevozniki imajo nova in vrhunska letala. Posledično tudi dolge poti na gostovanja ne predstavljajo nikakršnega problema. Ob tem bi še dodal, da povsem drugačna zgodba velja za letališča, ki po kakovosti močno zaostajajo za letali.
Ste v Rusiji morda doživeli kakšno neprijetno izkušnjo, ki ni povezana s košarko?
Ne, nobene neprijetne izkušnje nisem doživel.
Ali bi si upali ponoči hoditi po mestu?
Seveda.
Kakšen delovni čas imajo trgovine?
Trgovine obratujejo malo dlje kot v Sloveniji, saj jih zaprejo ob triindvajseti uri.
Ste morda v trgovinah naleteli na kakšne slovenske izdelke?
Na slovenski izdelek pa še nisem naletel.
Kakšne so cene v trgovinah, če jih primerjate s slovenskimi?
Cene so kar višje od slovenskih.
Kakšne pa so cene v restavracijah?
Tudi restavracije so kar drage. Če greste v Moskvo, so cene vsaj dvakrat višje kot pri nas.
Kako vam je všeč ruska hrana?
Hrano imajo zelo dobro, navadil sem se nanjo in mi ustreza. Tu imajo tudi odlične restavracije, zanimivo je, da skoraj vsaka ponuja suši, ki je tu zelo popularen.
Se v Rusiji močno pozna gospodarska kriza?
Vsi vemo, da v Rusiji ni srednjega sloja, si bogat ali pa reven. Tako da se gospodarska kriza kar pozna.
Če bi nekdo iz Slovenije prišel k vam na obisk, kaj bi mu v Rusiji najprej pokazali?
V prejšnjih dveh sezonah smo bili kar dosti v Moskvi, kjer se splača ogledati vsaj Rdeči trg in Kremelj. Tudi Nižnji Novgorod je lepo mesto, v njem je recimo kar precej cerkva. Mesto deli reka Oka, ima tri mostove ter vzpenjačo, ki povezuje en del mesta z drugim. Je pa še ena stvar, ki je tu zelo popularna, najbolje da povem celo zgodbo o tem. Letošnjo sezono smo dobro začeli, a nato nanizali nekaj zaporednih porazov in takrat se nas je deset igralcev odločilo iti kopat v reko. To je bilo konec novembra, zunanja temperatura je bila okoli - 20° C, voda je imela dve stopinji, mi pa smo morali iti trikrat pod vodo. To je bila res neverjetna izkušnja, ki bi jo z veseljem ponovil. (smeh)
Ali ste mogoče okusili nočno življenje v Rusiji?
Sem, ampak letos v glavnem igramo ob nedeljah in ponedeljkih, tako da je bolj malo nočnega življenja. V teh manjših mestih se sicer nekaj dogaja, ampak to se ne more primerjati z Moskvo in Sankt Peterburgom. Tisto je povsem drug svet, tam so večji klubi, več ljudi. Nižnji Novgorod ponoči živi predvsem ob četrtkih, petkih in sobotah.
Ali na televiziji gledate ruske programe in ali morda lovite slovenske programe? Ali imajo filme sinhronizirane?
Imam Total TV, in to me rešuje, saj lahko gledam slovenske programe. (smeh) Rusi imajo filme sinhronizirane, kar mi sploh ni všeč in zaradi tega tudi ne hodim v kino.
Ali morda berete ruske časopise?
Ne, ruskih časopisov ne berem.
Morda poslušate rusko glasbo?
Poslušam, imam že kar nekaj zgoščenk z njihovo glasbo. Ruska produkcija je kar močna, saj je tudi trg zelo velik. So pa tu zelo popularni bari, v katerih imajo karaoke.
Kako bi opisali Ruse?
Ko jih spoznaš, so v redu in so tudi dobri prijatelji. Drugače je, če jih ne poznaš. Na primer v bloku, kjer živim, sem na začetku pozdravljal sosede, ampak mi ni nihče odzdravil, tako da sem s tem nehal. So precej zaprt in hladen narod, čudni so.
Kaj vam je v Rusiji najbolj všeč, nad čim ste najbolj navdušeni?
V Rusijo sem prišel zaradi košarke, ki je tu na visoki ravni. Tudi klubi so dobro organizirani, finančno so na višji ravni od klubov v drugih državah.
Kaj vas najbolj moti oziroma kaj pogrešate?
Predvsem me moti tukajšnji promet. Ceste so slabe, letališča prav tako. Moti me tudi to, da se v restavracijah kadi.
Bi po končani karieri živeli v Rusiji?
Ne, to pa ne bi nikoli, izključujem to možnost. Blizu so mi ZDA, tudi poleti z družino večino časa preživimo v Miamiju.
