Na pot smo tokrat poslali Nertilo, ki prihaja iz Albanije. S seboj je povabila študijsko kolegico Andreo. Nertila pove, da je Slovenijo že obiskala v enem izmed preteklih semestrov, a da je takrat bivala in študirala v Kopru. »Takrat sem se v Slovenijo zaljubila, zato sem ob vnovični študijski izmenjavi v Sloveniji takoj zgrabila to priložnost, saj želim pri vas raziskati in doživeti še več. Slovenija je zaklad, ki ga je treba obiskati,« pravi. Preden sta se dekleti podali na izlet, sta preverili tudi spletno stran www.race-fram.si. Dejali sta, da je izjemno poučna in dobro zasnovana ter primerna za turiste, željne obiska.
Navdušujoči Raški grad
Proti Račam in Framu sta se dekleti odpravili v sobotnem jutru. Odločili sta se, da najameta avto, saj sta tako precej lažje potovali. Pravita, da jima pot ni povzročala težav. V Rače sta prispeli okoli 10. ure, saj sta želeli obiskati še turističnoinformacijski center (Tic), ki naj bi bil odprt med 9. in 12. uro. Tam naj bi ju pričakal Matjaž Tomanič, ki bi jima razkazal mesto, a ga ni bilo. Pri muzeju, kjer so se dogovorili za srečanje in kjer se nahaja Tic, sta nato srečali dva gospoda, ki sta le zanju odprla njihov družinski muzej in jima predstavila zbirko. »Zelo sta se potrudila in nama vse izčrpno predstavila. Povedala sta, da gre za družinsko zbirko, ki so jo bogatili njuni prapraded, praded in ded. Tako zbirka danes obsega predmete iz prve in druge svetovne vojne pa tudi druge predmete iz različnih obdobij. V muzejski sobi je tudi več kot sto let star klavir. Eden od gospodov je zaigral nanj samo za naju. Prijetno je bilo,« pove Nertila.
Gospoda sta jima v nadaljevanju predstavila in razkazala tudi Raški grad. Pokazala sta jima kapelo in belo dvorano, ki jo danes uporabljajo kot slavnostni prostor, v katerem prirejajo poroke, ter ju popeljala po okolici. Dekleti sta med sprehodom gospoda vprašali, kaj si še lahko ogledata, kje lahko pokusita kaj lokalne hrane in kaj lahko še doživita. Gospoda sta jima prijazno pomagala z informacijami in napotki ter svetovala, naj v času kosila obiščeta restavracijo Framski hram.
Zahvalili sta se za izčrpno predstavitev in nesebično pomoč ter se odpravili novim doživetjem naproti. Odločili sta se, da se zapeljeta do Turnovih ribnikov in se sprehodita po krajinskem parku. »Čudovito je bilo. Mir, tišina, le nekaj ptic se je tu in tam oglašalo,« opisuje Nertila. Sprehodili sta se po parku, se povzpeli na razgledni stolp oziroma opazovalnico in uživali v neokrnjeni naravi in miru.
Odlično kosilo in zaledeneli slap
Po obisku krajinskega parka je bil čas za kosilo. Dekleti sta se odpeljali v Fram, si najprej ogledali mesto, nato pa se odpravili v restavracijo, ki so jima jo predlagali. »Restavracija Framski hram je bila odlična izbira. Ponudili so nama meni z lokalno ribo in mesom ter sladico. Natakar je bil izjemno prijazen in gostoljuben. Sicer ni govoril dobro angleško, a smo se vseeno odlično sporazumeli. Povabil naju je na nedeljsko praznovanje rojstnega dne njegove hčere, a je bilo to za naju prepozno, zato se slavja žal nisva udeležili,« pove Nertila. Po odličnem kosilu sta dekleti še nekaj časa posedeli v restavraciji in si pripravili načrt, kaj si še želita ogledati. Odločili sta se, da se razgledata po Framskem Pohorju in se povzpneta do bližnjega slapa. »Čeprav je bilo precej mrzlo, sva uživali ob raziskovanju in brez dvoma lahko poveva, da se je izplačalo sprehoditi do čudovitega zaledenelega slapu. Tudi razgled je presenetil,« poudari Nertila.
Dekleti sta ob slapu posneli paleto fotografij, ker pa se je začelo večeriti, sta se vendarle nekoliko pohiteli in se vrnili v dolino. Kljub precej razgibanemu popoldnevu ju utrujenost še ni obiskala, želeli sta doživeti še kaj več. Ker v Račah in Framu nista našli zanimivosti, ki bi bile na ogled v poznih popoldanskih urah, sta se odpeljali v bližnji Maribor. »Sprehodili sva se skozi mesto, se povzpeli do kavarne na vrhu ene izmed stolpnic, se ustavili na enem izmed koncertov sredi mesta in si privoščili kozarec kuhanega vina, nato pa nadaljevali pot do Drave. Čudovito je bilo. Počasi sva postajali utrujeni, zato sva se odločili, da se zapeljeva do gostišča, kjer sva prenočevali,« pove Nertila.
Zjutraj sta se prebudili v precej megleno jutro. Vstali sta, se uredili, poravnali obveznosti in nadaljevali raziskovanje. »Priznati moram, da sva bili nekoliko razočarani nad ceno in ponudbo gostišča. A moram kljub temu izpostaviti, da so bili izjemno gostoljubni in prijazni do naju,« doda Nertila. V mrzlem in meglenem jutru sta se še enkrat odpravili na Framsko Pohorje in se sprehodili med nežno zasneženimi kočami. Po dobri uri in pol sta se vrnili v Fram, se še enkrat sprehodili skozi mesto, nato pa se okoli poldneva odpeljali proti Ljubljani. »Zelo sva uživali v raziskovanju. Hvala, in če nama bo čas dopuščal, se zagotovo vrneva."