Ob zelenici v središču Berlina je v teh dneh moč opaziti majhno, reševalno vozilo, ki je ob straneh polepljeno z debelim oranžnim trakom, iz stropa pa se vijejo prepletene žice. Gre za eno od treh preurejenih vozil, s katerimi upravlja podjetje Tomorrow.Bio, prvi evropski laboratorij za krioniko, katerega poslanstvo je zamrzniti paciente po smrti in jih nekega dne vrniti v življenje, vse za ceno slabih 195.000 evrov.
Medtem ko so prvi kriogenični laboratorij na svetu odprli v Michiganu skoraj pred pol stoletja, kar je povzročilo trajen razkol med tistimi, ki verjamejo, da je to prihodnost človeštva, in drugimi, ki to zavračajo kot neizvedljivo, Emil Kendziorra, soustanovitelj Tomorrow.Bio in nekdanji raziskovalec raka, ki je zamenjal kariero, ko je napredek pri zdravljenju bolezni označil kot "prepočasen", pravi, da se "apetit za to povečuje". Doslej so zamrznili (ali kriokonzervirali) "tri ali štiri" ljudi in pet hišnih ljubljenčkov, v letu 2025 pa bodo svoje dejavnosti razširili na celotne ZDA.
Krioznanstveniki še nikogar niso prav res obudili
Po kriokonzervaciji še nihče ni bil uspešno oživljen, in tudi če bi se to zgodilo, bi lahko bil možni rezultat vrnitev v življenje s hudo poškodovanimi možgani
Ker trenutno ni dokazov, da bi bilo mogoče uspešno obnoviti organizme z možganskimi strukturami, tako zapletenimi kot pri ljudeh, nekateri to pojmovanje označujejo za "nesmiselno", pravi Clive Coen, profesor nevroznanosti na King's College v Londonu. On vidi izjave, da bo nanotehnologija (izvajanje delov procesa na nano ravni) ali konektomika (kartiranje možganskih nevronov) premostila trenutno vrzel med teoretično biologijo in realnostjo, prav tako jih označuje kot pretirane obljube. Vendar tovrstne kritike niso omajale ambicij Tomorrow.Bio.
Kakšen je postopek?
Ko pacient podpiše pogodbo s podjetjem in zdravnik potrdi, da je v zadnjih dneh življenja, podjetje pošlje reševalno vozilo na lokacijo pacienta. Ko je pacient pravno razglašen za mrtvega, ga premestijo v reševalno vozilo Tomorrow.Bio, kjer se začne kriogenični postopek. Zagon podjetja so spodbudili pacienti, katerih srce je prenehalo biti v zelo nizkih temperaturah, vendar so jih kasneje oživili. Med njimi je bila Anna Bagenholm, ki je leta 1999 dve uri preživela klinično mrtva med smučarskimi počitnicami na Norveškem, vendar so jo kasneje oživili.
Med postopkom se telesa ohladijo na temperature pod ničlo in jim dobavijo krioprotektivno tekočino. "Ko greš pod ničlo, ne želiš telesa zmrzniti, želiš ga krioprezervirati. V nasprotnem primeru bi imeli kristale ledu povsod, in tkiva bi se uničila," pravi Kendziorra, čigar podjetje deluje tako na praktičnih kot raziskovalnih področjih kriogenike.
"Da bi to preprečili, zamenjajo vso vodo, vse, kar bi lahko zmrznilo v telesu, s krioprotektivno snovjo." To je raztopina, katere glavne sestavine sta dimetilsulfoksid (DMSO) in etilen glikol (uporabljen v izdelkih, kot je antifriz). Tako lahko telo hitro ohladijo po zelo specifični hladilni krivulji do približno -125°C (-257°F), nato pa zelo počasi od -125°C do -196°C (-384,8°F). Pri tej temperaturi se pacient premesti v skladiščne enote v Švici, kjer, pravi Kendziorra, "čakate". "Načrt," kot pravi, "bi bil, da bi v prihodnosti medicinska tehnologija napredovala do te mere, da bo rak ali karkoli drugega, kar je povzročilo smrt pacienta, ozdravljiv, in da bo sam postopek krioprezervacije mogoče obrniti."
Ali se to zgodi v 50, 100 ali 1.000 letih, je odvisno od mnogih dejavnikov
"Na koncu to ni pomembno," pravi. "Dokler ohranjaš temperaturo, lahko ohranjaš to stanje praktično za nedoločen čas." Veliko stvari, za katere trenutno ni dokazov, da delujejo, bi morda delovalo – samo nihče tega še ni poskusil, pravi Emil Kendziorra.
Tistim, ki niso vključeni v kriogeniko, se lahko zdi ta ideja nekje med iluzornim in distopičnim. Medtem ko Kendziorra "ni seznanjen z nobenim razlogom, zakaj to načeloma ne bi bilo mogoče", je trenutni seštevek ljudi, ki so bili uspešno oživljeni po krioprezervaciji, nič.
Živalske študije dale spodbudne dokaze
Emil Kendziorra meni, da veliko tehnik, ki bi jih lahko uporabili za kriokonzervacijo, še ni bilo preizkušenih
Primerjalne živalske študije, ki kažejo njen potencial, so prav tako pomanjkljive. Zdaj je mogoče ohraniti možgane miši, če jih napolnimo z embalirno tekočino, kar ponuja upanje, da bi se tudi človeški možgani lahko nekoč ohranili nedotaknjeni za morebitno prihodnjo oživitev – vendar se ta postopek izvaja, medtem ko srce živali še vedno bije, kar jo dejansko ubije. Kendziorra pravi, da je odpor predvsem posledica tega, kako nenavadna se zdi ideja o vrnitvi nekoga od mrtvih, vendar meni, da so številni medicinski postopki na začetku gledani z sumom, preden postanejo del vsakdanje prakse. "Vzeti eno srce in ga dati v drugega človeka, se na prvi pogled zdi zelo čudno," pravi o presaditvi organov, "ampak to počnemo vsak dan." Verjame, da bi kriogenika lahko bila še ena taka praksa.
Prav tako meni, da so raziskave, ki kažejo, da je okroglega črva C.elegans mogoče kriokonzervirati in mu vrniti polno delovanje, spodbuden dokaz, da lahko celoten organizem preseže smrt. Obstaja tudi nekaj dokazov o oživitvi organov pri glodavcih: leta 2023 so raziskovalci na Univerzi Minnesota Twin Cities kriogeno shranjevali podganje ledvice do 100 dni, preden so jih ponovno ogreli in očistili krioprotektivnih tekočin ter presadili nazaj v pet podgan.
Njena.si
Xiaomi Redmi Note 14: Nova serija z izjemno vzdržljivostjo
Popolna funkcija je bila obnovljena v 30 dneh. Majhna velikost področja (in s tem financiranja) pomeni, da po mnenju Kendizorre "veliko stvari, za katere trenutno ni dokazano, da delujejo, lahko delujejo – le nihče jih ni preizkusil". Po istem principu, ko jih enkrat poskusimo, morda sploh ne bodo delovali, kot velja za obsežne medicinske raziskave, ki veljajo za glodavce ali črve, ne pa tudi za ljudi.
Zagotovila ni, upanje ostaja
Medtem ko pristaši kriogenike upajo, da bo ob vrnitvi v življenje že odkrit zdravilo za bolezen, ki je povzročila smrt pacienta, ni nobenih zagotovil. Coen ima kritičen pogled na kriogeniko in jo opisuje kot "napačno vero v antifriz in napačno razumevanje narave biologije, fizike in smrti". Ko srce preneha utripati, se naše celice začnejo razgrajevati, kar povzroči ogromno škodo. Ko se telo nato segreje iz kriopreserviranega stanja, "se bo vse razpadanje, ki je potekalo v zgodnji fazi po smrti, zdaj začelo znova".
Predlaga, da bi se morali osredotočiti na boljše področje, in sicer na kriogeniko: dolgoročno kriopreservacijo materialov, kot so tkiva in organi pri zelo nizkih temperaturah, ki jih lahko "hranimo v skladišču in jih kasneje uporabimo". Drugi menijo, da je ključ do podaljšanja življenja v obrnitvi smrti same.
Pomisleki, kako bo izvedljivo v praksi
Etični pomisleki glede ultra-hlajenja možganov (kar je storitev, ki jo ponuja tudi podjetje Tomorrow.Bio) in teles zavijajo to področje v skrivnost. Telesa strank nemškega podjetja so shranjena v fundaciji brez dobička v Švici, kar po besedah Kendziorre pomeni, da bo zagotovljena njihova zaščita – vendar pa je težko si predstavljati, kako bi to resnično delovalo v praksi stoletja po tem, ko bi nekdo, ki je potomec, nenadoma prevzel odgovornost za dolgo zamrznjeno truplo svojega prednika.
Medtem ko podporniki krionike upajo, da bo do trenutka, ko se bodo vrnili v življenje, že najdeno zdravilo za bolezen, ki je povzročila smrt pacienta, ni nobenih garancij – niti da nekaj drugega ne bo takoj skrajšalo njihovega časa na Zemlji drugič. Obstaja tudi vprašanje visokih stroškov, pri katerih mnoge družine verjetno niso preveč navdušene nad porabo svoje dediščine za najverjetnejši dolgoročni strel v temo.
"Trdim, da svoboda, da se odločiš sam, presega vse druge morebitne etične pomisleke," pravi Kendziorra. "Obstaja ogromno ljudi, ki si kupijo svojo drugo super jahto, ki so stari 85 let in imajo, ne vem, še tri leta življenja." Na tej podlagi se 200.000-dolarski vložek (slabih 195.000 evrov) v morebitno vrnitev v svet zdi, pravi, kot poštena ponudba.
Njihove stranke so stare 60 let ali manj
Pove, da je večina njihovih strank starih 60 let ali manj, stroške pa pokrivajo z življenjskim zavarovanjem (to lahko uredijo preko podjetja ali samostojno). 51-letna Louise Harrison se je prijavila iz radovednosti. "Bila sem očarana nad idejo, da bi me morda v prihodnosti ponovno obudili v življenje – zdelo se je kot nekakšno potovanje skozi čas," pravi. "Imeti majhno možnost vrnitve v življenje, v primerjavi z nobeno možnostjo, se je zdelo kot logična izbira."
Harrison, ki plačuje približno 87 dolarjev (nekaj manj kot 85 evrov) na mesec za članstvo in življenjsko zavarovanje, pravi, da je bila njena odločitev sprejeta z dvignjenimi obrvmi. "Ljudje mi pogosto rečejo: 'Kako grozno, vse in vsi, ki jih poznaš, bodo izginili.' Vendar me to ne odvrne – vse življenje izgubljamo ljudi, a ponavadi najdemo razlog, da živimo naprej."
Podjetje upa, da bo v ZDA dobro sprejeto
Tomorrow.Bio upa, da bo njihov zagon v ZDA pritegnil tiste, ki jih zanima, kako bo izgledal naš prihodnji svet. Po podatkih Cryonics Institute, prve ameriške družbe, ustanovljene leta 1976, se je vpisalo 2.000 ljudi. V zadnjih letih smo opazili stalno rast, saj se zdi, da ideja pridobiva na priljubljenosti, pravijo.
Poročila nakazujejo, da je nedavna pandemija koronavirusa ljudi bolj osvežila v zavesti o smrti in nujnosti njenega ohranjanja. Prav zato ima Tomorrow.Bio ambiciozne cilje: ohraniti nevralno strukturo spomina, identitete in osebnosti v enem letu ter doseči reverzibilno ohranitev pri temperaturah pod ničlo, ali "sveti gral", do leta 2028.
"Ne morem reči, kako velika je verjetnost," pravi Kendziorra. "A sem kar prepričan, da je verjetnost večja kot pri kremaciji, če že nič drugega."
