Gre predvsem za bakterijo Enterobacter bugandensis, prisotnost katere so na ISS prvič odkrili leta 2018.
Enterobacter pogosto povezujemo z resnimi kliničnimi okužbami, saj povzroča bakteriemijo, okužbe spodnjih dihalnih poti, osteomielitis, okužbo sečil in sepso. Šteje se za oportunističnega patogena, kar pomeni, da uspešno napada predvsem bolnike z oslabljenim imunskim sistemom.
ISS je ekstremno okolje
Čeprav je ISS primer zelo nadzorovanega okolja, to ne preprečuje, da bi se tam razvijali mikroorganizmi, prej nasprotno. Kljub visoko nadzorovanemu okolju, za katerega so značilni mikrogravitacija, povečana raven CO2 in intenzivnejše sončno sevanje, mikroorganizmi na ISS uspevajo, in se tem pogojem uspešno prilagajajo. To dosežejo z intenzivnejšo virulentnostjo, tj. hitrimi mutacijami in horizontalnim prenosom genov med seboj. Horizontalni prenos je proces, pri katerem si zelo različne bakterije izmenjujejo gene s pomočjo plazmidov (majhnih odsekov DNA), ki so ločeni od njihove dedne DNA, ki se prenaša pri običajnem razmnoževanju bakterij. Slednje je proces, ki ga seveda poznamo tudi na Zemlji, in je neposredno povezan z pridobivanjem odpornosti bakterij na antibiotike.
Mutacija bakterij na ISS bi lahko potencialno vplivala na mikrobiome astronavtov in se s prihodom novih posadk na postajo in novimi okužbami uspešno širila. Zato je razumevanje bakterijskih procesov ključno pri obvladovanju širjenja bakterijskih tveganj zaradi novih nastalih različic, ki utegnejo biti na antibiotike odporne.
Boj proti rezistenci na antibiotike
Odpornost bakterij na antibiotike v zadnjih letih vse hitreje postaja svetovni problem. Samo v letu 2019 je zaradi okužb, odpornih na do takrat učinkovite antibiotike, po vsem svetu umrlo več kot 1,2 milijona ljudi.
Odkritja, kot jih osvetljujejo raziskave iz vesoljskega okolja, pomagajo razumeti, kako se enake bakterije lahko različno razvijajo in prilagajajo v različnih pogojih.
