Na Norveško je Zelenski prispel potem, ko mu v ZDA ni uspelo prepričati razdeljenih kongresnikov k potrditi dodatnih 61 milijard dolarjev vojaške pomoči Ukrajini. Po srečanju z njimi je povedal samo, da je prejel pozitivne signale.
V Oslu se bo srečal s Storejem, nato pa še z voditelji petih nordijskih držav - Norveške, Švedske, Danske, Finske in Islandije. Nordijske države so med glavnimi donatorkami Ukrajine od začetka ruske invazije februarja lani. Med drugim so ji zagotovile tanke, orožje in strelivo ter obljubile bojna letala F-16.
Švedska razmišlja o donaciji bojnih letal gripen. Norveška pa je Ukrajini za obdobje med letoma 2023 in 2027 obljubila vojaško in civilno pomoč v vrednosti 6,8 milijarde evrov.
Ukrajinska vojska s protiofenzivo, ki jo je junija sprožila proti ruski invaziji, ni dosegla želenih rezultatov, zato skuša Zelenski pridobiti zaveznike za nadaljnjo pomoč, saj se med njimi pojavlja nasprotovanje. Med drugim ji nasprotuje del republikanskih kongresnikov v ZDA, ki zahtevajo sredstva za okrepitev nadzora na južni meji z Mehiko.
V okviru turneje je bil Zelenski v nedeljo v Argentini, kjer se je udeležil slovesne inavguracije novega argentinskega predsednika Javierja Mileija. Ob robu inavguracije se je pogovarjal z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom, ki sicer nasprotuje začetku pristopnih pogajanj Ukrajine z EU in grozi z vetom.
V Washingtonu se je Zelenski v torek v Beli hiši po kongresnikih sešel z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom. Po pogovorih sta znova poudarila, da je nadaljevanje ameriške pomoči Kijevu nujno za njegov uspeh v vojni proti Rusiji. Biden je pri tem opozoril, da bodo v primeru ruske zmage ogrožene vse zahodne demokracije.
Ponovil je, da je v torek odobril dodatnih 200 milijonov dolarjev pomoči za Ukrajino v topništvu in sistemih zračne obrambe, da pa bo do konca leta sredstev zmanjkalo, če kongres ne bo odobril nove pomoči.
