Smrtnost zaradi možganske kapi, ki velja za najpogostejšo nevrološko bolezen, je visoka. V Sloveniji letno zaradi te bolezni umre skoraj 2000 oseb, in sicer okoli 800 moških in 1200 žensk. Velika pa je tudi invalidnost, ki jo povzroča, saj mnogi utrpijo tudi hude posledice.
Starost je najpomembnejši dejavnik tveganja za bolezen, na katerega ne moremo vplivati. Številne ostale dejavnike tveganja pa lahko zdravimo z zdravili ali odpravimo z zdravim življenjskim slogom, so zapisali na spletni strani. Najpomembnejši dejavniki tveganja za možgansko kap so med drugim povišan krvni tlak, zvišana raven holesterola, sladkorna bolezen, motnje srčnega ritma, razvade, kot sta kajenje in čezmerno uživanje alkohola, depresija, zmanjšana telesna dejavnost in debelost.
Kako preventivno ukrepati?
Možganska kap v približno 80 odstotkih nastane zaradi motnje dotoka krvi v možgane, ki jo povzroči strdek v žili, v približno 20 odstotkih pa zaradi krvavitve v možganih. Preventivno lahko ukrepamo z nekadilstvom, vsakodnevno vsaj 30-minutno hojo, uživanjem sadja in zelenjave, vzdrževanjem ustrezne telesne teže, omejitvijo vnosa soli, maščob in sladkorja, rednimi meritvami krvnega tlaka, srčnega utripa, krvnih maščob in sladkorja.
Kako prepoznati znake kapi?
Kot so zapisali na spletni strani Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo, ki združuje bolnike po možganski kapi ter njihove svojce in skrbnike, znake kapi lahko prepoznamo s pomočjo besede GROM - govor, roka, obraz, minuta.
Pomoč je treba poiskati v primeru zatikajočega, slabo razumljivega govora, šibke roke ali noge, povešenega ustnega kota, pozorn pa je treba biti tudi na hitro ukrepanje. Če prepoznamo katerikoli znak, takoj pokličemo 112 in povemo, da sumimo na možgansko kap. Vsaka minuta poveča možnost trajne možganske okvare.
