Klopi, ki prenašajo krimsko-kongoško hemoragično vročico (CCHF), so bili najdeni v bližini meje s Španijo. Ob tem pristojni opozarjajo, da so še posebej ogroženi pohodniki in tisti, ki kampirajo. Bolezen je sicer sorodnica ebole, je endemična v Afriki, na Bližnjem vzhodu, v Aziji in na Balkanu, in občasno zaznana v južnih delih zahodne Evrope, kot je Španija, piše Daily Mail.
V Franciji do sedaj ni bilo zaznanih avtohtonih primerov
Primeri CCHF so bili sicer pri ljudeh na območju Francije že znani, vendar so bili doslej vsi uvoženi, ljudje so se namreč okužili v tujini. Zdravstvene oblasti že dolgo sumijo, da se klopi s CCHF nahajajo tako na divjih kot tudi na domačih živalih v Franciji, kar so potrdili testi, ki so pokazali, da je živina razvila protitelesa proti virusu. Odkritje CCHF neposredno pri klopih, najdenih pri francoskih domačih živalih, potrjuje njihove strahove.
O okužbah s CCHF pri ljudeh so že večkrat poročali v Španiji, med letoma 2013 in avgustom 2022, so odkrili 12 primerov, od katerih so bili štirje smrtni. Prvič pa so bili pri njih zaznani leta 2010. Avgusta letos je Evropska unija poročala o dveh primerih CCHF v Severni Makedoniji, od katerih je eden bil smrten. Primer se je prvič pojavil julija pri kmetijskem delavcu, ki je poročal, da ga je ugriznil klop. Drugi primer se je pojavil pri zdravstvenem delavcu, ki je sprva zdravil moškega in nato 8. avgusta razvil simptome.
Pred boleznijo svari tudi Svetovna zdravstvena organizacija
Svetovna zdravstvena organizacija je letos zaradi potencialne nevarnosti razglasila CCHF za eno izmed svojih devetih prednostnih bolezni, strokovnjaki pa že dolgo opozarjajo, da bodo podnebne spremembe razširile to bolezen v severno Evropo.
Kako se prenaša in kakšni so simptomi?
Krimsko-kongoška hemoragična vročica, tudi krimsko-kongoška mrzlica, je virusna bolezen, ki se začne nenadoma z visoko vročino, bolečinami v mišicah, omotico, bolečim in otrdelim vratom, bolečino v križu, glavobolom, vnetimi očmi in občutljivost na svetlobo (fotofobija). Lahko se pojavi tudi slabost, bruhanje, driska, bolečine v trebuhu in vneto žrelo. V naslednjih nekaj dneh se pojavi nihanje razpoloženja, zmedenost in agresivnost, čemur sledi zaspanost, depresija. Ob pregledu se zazna povečanje jeter.
Sledijo lahko resnejši znaki, in sicer droben pikčast izpuščaj (petehije), modrice ter krvavitve iz dlesni ali telesnih odprtin. V hujših primerih se lahko razvije odpoved delovanja jeter, ledvic in pljuč ter motnje zavesti. Smrtnost je 10-40%. Smrt običajno nastopi 5-14 dni po začetku bolezni.
Virus krimsko-kongoške hemoragične mrzlice se na človeka prenaša preko ugriza okuženega klopa iz družine Ixodidae, zlasti iz rodu Hyalomma. Okužba se lahko prenaša tudi preko stika z okuženo krvjo, tkivi in telesnimi tekočinami okuženih ljudi in živali. Posebej ogroženi so ljudje, ki so poklicno v stiku z živino (živinorejci, delavci v klavnicah, veterinarji) in zdravstveni delavci na endemskih območjih. Mogoče so tudi bolnišnične okužbe preko okuženih medicinskih inštrumentov in pripomočkov.
Največja nevarnost okužbe preko krvi in organov okužene živali je v času zakola oz. takoj po njem. Meso okužene živali, namenjeno uživanju, v glavnem ne predstavlja nevarnosti za okužbo, saj se virus kmalu po zakolu inaktivira zaradi procesa zakisanja.
Varnega in učinkovitega cepiva proti krimsko-kongoški mrzlici za enkrat ni. Preprečevanje okužb zato temelji na ukrepih za zmanjševanje možnosti za prenos bolezni.
