Projekt je zastavljen tako, da bi občina z njegovo izvedbo letno pridobila toliko električne energije iz obnovljivih virov, kot je letno porabi.
»Z izvedbo projekta se bodo še nadalje izboljšali okoljski kazalniki in kazalniki trajnostnega razvoja mesta, predvsem zmanjšanje ogljičnega odtisa in s tem uresničevanje zavez, ki sta si jih Evropska unija in Slovenija zadali z najnovejšim energetsko-podnebnim zakonodajnim svežnjem,« meni Aleš Šurla, višji svetovalec za razvojne projekte in energetski menedžment na Mestni občini Novo mesto.
Objekti, na katere bi namestili sončne elektrarne, so Bazen Novo mesto, osnovne šole Otočec, Bršljin, Dragotina Ketteja, Brusnice, Center in Stopiče s tamkajšnjo športno dvorano, vrtci Pedenjped in Rdeča kapica v Šegovi ulici, Ostržek v Ulici Danila Bučarja, Ciciban v Ragovski ulici, Videk v Kočevarjevi ulici, Metka v Kettejevem drevoredu, stavba Mestne občine na Seidlovi cesti, poslovna stavba na Novem trgu 9, Kulturni center Janeza Trdine, parkirna hiša Portoval in stavba Ceroda v Leskovcu.
Strehe oddali v najem
To sicer ne bodo prvi objekti v lasti novomeške občine, ki bodo dobili sončne elektrarne. Te že stojijo in delujejo na strehah osnovnih šol Šmihel, Grm in Drska. Pogodba zanje oziroma za najem streh je bila z Elektrom Ljubljana sklenjena že leta 2010 za dobo 25 let.
Nadomestilo za služnost, ki ga dobiva mestna občina, pa znaša 7,1 odstotka od realizirane letne prodaje električne energije. Izbor 17 stavb, na katere bi namestili sončne elektrarne, so opravili na podlagi tega, kje sploh obstaja možnost priklopa teh v električno omrežje.
»Lahko se zgodi, da sončne elektrarne ne bodo nameščene na vse te objekte, to je med drugim odvisno od smotrnosti namestitve. Da bi na primer namestili sončno elektrarno na parkirno hišo Portoval, moramo na njej zgraditi nadstrešek. Če se bo izkazalo, da bo to predrago ali prezahtevno glede na statiko objekta, bo ta objekt izpadel s seznama,« pojasnjuje Šurla.
Staro mestno jedro izvzeto
Na seznamu predlaganih objektov za namestitev sončnih elektrarn pa ni nobenega objekta v starem mestnem jedru Novega mesta. Razloga sta dva. Na tem območju imata le dva objekta možnost priklopa sončnih elektrarn v električno omrežje, stavba gostišča Na trgu, ki je v državni lasti, in ena od stavb v sklopu frančiškanskega samostana. Poleg tega je staro mestno jedro tudi v celoti zaščiteno kot kulturni spomenik in zato tovrstni posegi v njegovo podobo niso primerni in tudi dovoljeni ne.
Do 80 odstotkov denarja iz evropskih skladov
Občinski odlok o izvedbi projekta sončnih elektrarn na površinah in objektih Mestne občine Novo mesto, ki so ga v prvi obravnavi svetniki sprejeli na oktobrski seji, predvideva javno-zasebno partnerstvo. Z njim bi lahko vzdržno za proračun občine zaprli finančno konstrukcijo projekta, pri katerem pričakujejo do 80-odstotni delež evropskih sredstev, preostali del pa bi zagotovil zasebni partner, ki ga potrebujejo tudi za upravljanje in vzdrževanje.
Poleg tega potrebujejo energetsko družbo, ki se ukvarja s trgovanjem z električno energijo, za prodajo presežkov proizvedene elektrike poleti in nadomeščanje primanjkljaja pozimi. Občina je pri kandidiranju za evropska sredstva primorana preveriti zainteresiranost tako imenovanega zasebnega sektorja. Na spomladanski javni poziv promotorjem k oddaji vloge se je tako prijavilo podjetje Petrol, po besedah Aleša Šurle pa pričakujejo, da se bo na javni razpis za javno-zasebno partnerstvo prijavilo še več podjetij.
Hitra izvedba
Če bo šlo vse po načrtih, kar je odvisno predvsem od tega, kdaj bo objavljen razpis za evropska sredstva, naj bi načrtovane sončne elektrarne na strehah občinskih objektov začele delovati poleti prihodnje leto. Ker je med predvidenimi objekti tudi več osnovnih šol, naj bi se nameščanje elektrarn na strehe končalo najpozneje do začetka šolskega leta.
