Letošnjo Rizzijevo nagrado, ki jo podeljujeta Slovenska prosvetna zveza, ena od obeh osrednjih kulturnih organizacij koroških Slovencev, in Zveza slovenskih organizacij, ena od krovnih organizacij koroških Slovencev, bo prejela avstrijska zgodovinarka Lisa Rettl.
Nagrada je namenjena osebnostim, ki so zaslužne za medkulturno povezovanje in vzajemnost med sosedi na avstrijskem Koroškem. Kot so zapisali v utemeljitvi, je Rettl, zgodovinarka ter posredovalka spominske kulture koroških Slovencev, dosledno in premišljeno opozarjala na dogajanja in zločine nacionalsocializma, predvsem nad koroškimi Slovenci.
Rettl je na univerzah v Gradcu in v Celovcu študirala anglistiko in zgodovino ter leta 2003 doktorirala na področju antifašistične zgodovinske kulture na avstrijskem Koroškem. Leta 2014 je skupaj z Gudrun Blohberger, Zvezo koroških partizanov ter Društvom Peršman pri Založbi Wallstein izdala knjigo Peršman in se ukvarjala z zgodovino koroških Slovencev ter njihovemu uporu proti nacističnemu režimu, so sporočili iz Zveze slovenskih organizacij.
Leta 2008 je bila soavtorica dvojezične razstave na/proti - zusammen/stösse - erinnerungssplitter einer grenzregion. ki je osvetlila dogajanja v okolici Železne Kaple v prvi polovici 20. stoletja v času nacionalsocializma. Rettl je leta 2015 za svoje delo v zvezi s Peršmanom med drugim že prejela avstrijsko nagrado Hansa Maršaleka, ki je namenjena izjemnim dosežkom na področju spominskega dela, ozaveščanja in zavedanja.
Rizzijeva nagrada je poimenovana po humanistu iz 19. stoletja, ki je s svojimi nazori in delovanjem prehitel čas. Marsikaj, kar je bilo pri Rizziju videti kot plemenitost mišljenja, je danes del sodobne filozofije, ki temelji na človekovih pravicah ne glede na spol, veroizpoved in narodno pripadnost.
Duhovnik in publicist Vincenc Rizzi se je rodil leta 1816 v Špitalu ob Dravi in je bil za svoj čas in za tedanje razmere na avstrijskem Koroškem revolucionaren v utemeljevanju pomembnih prvin moderne civilizacije. Širil je liberalne ideje in se zavzemal za enakopravnost vseh narodov v habsburških deželah. Bil je promotor liberalizacije družbenega življenja in si je še posebej prizadeval za več svetovljanstva na avstrijskem Koroškem.
