Že dalj časa je jasno, da volilni sistem, ki ga trenutno uporabljamo v Sloveniji, ne ustreza nobeni izmed večjih in bolj uveljavljenih političnih strank. Tudi ustavno sodišče je presodilo, da je bil v svoji osnovni različici v nekaterih delih neustaven in da ga je treba popraviti. Da bi se to zgodilo, bi morali spremeniti ustavo, za kar pa je potrebna dvotretjinska večina ob glasovanju vseh poslancev oziroma 60 glasov podpore. Politična razmerja so bila v preteklih mandatih taka, da tako velikega konsenza ni bilo mogoče doseči, trenutna sestava državnega zbora, kjer ima Svoboda s svojimi koalicijskimi partnericami udobno večino, pa bi ob morebitni uskladitvi z NSi lahko sprejela želene spremembe. Da je tovrstna uskladitev možna, kaže nedavni dogovor o spremembah na področju imenovanja sodnikov in sestave sodnega sveta.
Preverjanje javnega mnenja
Vlada je že jeseni 2022 začela neformalne pogovore in posvete tako s parlamentarnimi kot z neparlamentarnimi strankami ter civilno družbo o tem, kakšen volilni sistem si želimo v prihodnje. Prvega junija letos pa je vlada na svojih spletnih straneh objavila anketni vprašalnik o tem, kaj se državljanom zdi pomembno pri volitvah. Vlada trdi, da je bil vprašalnik široko distribuiran in oglaševan, a v treh mesecih je na zastavljena vprašanja odgovorilo vsega 1336 državljanov in državljank. Ob predstavitvi rezultatov so predstavniki vlade zapisali, da je bil vprašalnik zgolj informativne narave in ni bil namenjen meritvam in ugotavljanju javnega mnenja.
Zmedeni državljani
Da z anketo pridobljeni odgovori 1336 državljanov in državljank res niso trden temelj za spremembo ustave ali oblikovanje referendumskih vprašanj, kaže več dejavnikov. Odgovarjali so namreč skoraj izključno tisti, ki se redno udeležujejo volitev (91 % anketirancev), kar je veliko odstopanje od udeležbe na volitvah (71 %). Poleg tega rezultati dajejo občutek, da anketiranci ne vedo čisto dobro, česa si želijo. Na vprašanje, ali se jim zdi pomembno, da je v državnem zboru zastopano čim več strank, je 60 odstotkov anketirancev odgovorilo z ne, hkrati pa jih 56 odstotkov meni, da je pomembno, da so v parlamentu zastopane tudi manjše stranke.
Gremo na referendum
Kljub zatrjevanju, da ta mini anketa ne bo merilo javnega mnenja, pa je predsednik vlade Robert Golob v ponedeljek na posvetu o spremembah volilnega sistema, ki je potekal v Cankarjevem domu, napovedal, da naj bi na posvetovalnem referendumu, ki ga vlada namerava izvesti skupaj z volitvami evroposlancev in evroposlank, odločali tudi o tem, ali bi volitve v naši državi postale obvezne. »Ponovno smo preverili, katera vprašanja glede volitev so pomembna ljudem. Na podlagi vprašalnika so se izkristalizirale usmeritve. Vprašanje o obvezni volilni pravici je vprašanje, ki ga je smiselno nasloviti,« je dejal predsednik vlade. Pri tem se, kot kaže, sklicuje na mnenje 675 državljanov in državljank oziroma na mnenje 51 odstotkov tistih, ki so anketo izpolnili.
Komu se Slovenija pridružuje?
Robert Golob je za zgled države, kjer so obvezne volitve obrodile sadove, navedel Luksemburg, kjer je odhod na volišče sicer obveza, a tisti, ki ne želijo izraziti svoje politične volje, za to niso kaznovani. A predsednik vlade ni povedal, da so poleg Luksemburga obvezne volitve zapovedane le še v 20 državah na celem svetu, od tega jih je 11 v Južni Ameriki. Med 50 državami, ki jih je ugledna revija The Economist uvrstila na lestvico najbolj demokratičnih držav na svetu, imajo obvezne volitve le v devetih državah (Avstralija, Urugvaj, Luksemburg, Čile, Belgija, Brazilija in Argentina), v Evropi pa so volitve obvezne le v Belgiji, Luksemburgu in nekaterih kantonih v Švici.
