V EU po besedah evropskega komisarja za gospodarstvo Paola Gentilonija letno vstopi približno milijarda malih pošiljk izdelkov, kupljenih prek spleta, od tega dve tretjini iz Kitajske. Te številke se bodo še povečevale. Eden od ciljev danes predstavljene reforme je tako zagotoviti več jasnosti in preglednosti pri elektronskem poslovanju, je pojasnil Gentiloni. Z jasnostjo in preglednostjo pa je očitno mislil pobiranje carin, ki jo bodo plačevali tudi državljani evropskih držav.
V skladu s predlogom bi bile spletne platforme, kot so Alibaba, Amazon, Zalando in druge, odgovorne za to, da so vse carinske obveznosti upoštevane. Zagotoviti bi morale, da bi bile carinske dajatve in davek na dodano vrednost plačani že ob nakupu, tako da potrošniki ne bi več naleteli na dodatne stroške ob prejemu pošiljke. Bruselj tudi predlaga, da se odpravi določilo, v skladu s katerim je blago, vredno manj od 150 evrov, izvzeto iz carinskih obveznosti. Do 65 odstotkov takšnih pošiljk, ki vstopajo v EU, ima namreč načrtno znižano vrednost, da bi se izognili carinjenju.Za male pošiljke bi v skladu s predlogom poenostavili tudi izračun carinskih dajatev. Trenutno je namreč možnih na tisoče različnih carinskih režimov, po novem pa bi njihovo število omejili na štiri.
Ta nova pravila za elektronsko poslovanje bi v skladu s predlogom začela veljati leta 2028, ko bi se na tem področju začelo uporabljati tudi novo evropsko carinsko podatkovno vozlišče. Vozlišče bi evropskim podjetjem, ki želijo v EU uvoziti blago, omogočilo vnos vseh podatkov o izdelkih in dobavnih verigah na eni spletni platformi. "S tem bodo privarčevala čas in denar, po naših ocenah vse skupaj 2,7 milijarde evrov na leto," je povedal komisar. Podjetja bi podatke vnesla samo ob prvi pošiljki. Pri tem komisija predlaga uvedbo posebne kategorije zaupanja vrednih trgovcev, ki bi jim po prvem preverjanju omogočili uvoz blaga v EU brez kakršnega koli carinskega nadzora.
Vozlišče bi pristojnim oblastem s pomočjo strojnega učenja, umetne inteligence, pa tudi ob posredovanju človeka zagotovilo celovit pregled nad dobavnimi verigami in potjo blaga. Potencialno bi lahko po Gentilonijevih besedah nadomestilo 111 nacionalnih informacijskih sistemov, s čimer bi lahko tudi države članice privarčevale do dve milijardi evrov operativnih stroškov na leto, je še pojasnil. To vozlišče, ki bi ga kasneje na prostovoljni osnovi razširili še na druge načine trgovanja, od leta 2038 pa bi bila njegova uporaba obvezna, bi nadzoroval nov carinski organ EU. Ta organ, ki bi ga v skladu s predlogom prav tako vzpostavili do leta 2028, bi ves čas analiziral podatke in članice obveščal o tem, katero blago predstavlja tveganje in ga je treba ustaviti na meji, je dejal komisar.
