Le nekaj ur po tistem, ko so policisti v torek zvečer pred Buckinghamsko palačo pridržali moškega, ki naj bi pred tem na območje palače odvrgel naboje za puško, so se na nočnih vajah za sprevod ob kronanju na bližnji ulicah zglasili britanski kralj Karel III. in princ William ter Kate Middleton z otroki.
Kot milijoni ljudi po svetu so se tudi oni pripravljali na kronanje Karla III. Štiriinsedemdesetletni Karl je že kralj – kot prestolonaslednik je prestol samodejno zasedel ob smrti svoje matere, kraljice Elizabete II., 8. septembra lani. Gre torej za simbolično, obenem pa tudi versko slovesnost, ki pomeni potrditev monarhove vloge kot vodje anglikanske cerkve.
Ob Karlu III. je bila danes v Westminstrski opatiji okronana tudi Camilla, kraljica soproga. Karel je tako postal 40. monarh, ki so ga tam okronali od leta 1066. Obred kronanja namreč ostaja enak že več kot tisoč let.
A kako je potekal dan blišča in formalnosti, za varovanje katerega bo zadolženih 11.500 policistov?
Proti Westminstrski opatiji
Formalno slavje se je začelo pred sprevodom kralja in kraljice od Buckinghamske palače do Westminstrske opatije ob 6. uri zjutraj po lokalnem času. Največje množice ljudi so se zbirale zlasti ob ulicah The Mall in Whitehall ter ob trgu Parliament Square, seveda po principu, kdor prej pride, prej melje. Ko so tam kapacitete zapolili, so obiskovalce preusmerjali v parke Hyde Park, Green Park in St. James Park, kjer so stali veliki zasloni.
Stojišča za povabljence, tudi veterane in zdravstvene delavce, so pred Buckinghamsko palačo.
Procesija je uradno krenila ob 10.20 po lokalnem času izpred Buckinghamske palače po ulici The Mall do trga Trafalgar Square, od tam pa po ulicah Whitehall in Parliament Street v park Parliament Square ter po kratki prometnici Broad Sanctuary do Westminstrske opatije.
Do preloma s tradicijo je prišlo že z izbiro prevoznega sredstva. Kralj in kraljica sta namesto zlate kočije, ki so jo uporabili v vseh kronanjih od leta 1830, izbrala modernejšo kočijo z okni na električni pomik in klimo, prvič uporabljeno leta 2014.
Sta se pa na pot nazaj podala s »staro« in ne tako udobno. Kot zanimivost: novejšo so leta 2012 zgradili v Avstraliji, da bi z njo ovekovečili 60 let vladavine kraljice Elizabete II. Poleg že omenjenih dodatkov se ponaša še z aluminijastim okvirjem in hidravličnim vzmetenjem. Vleče jo šest konj, dolga je skoraj polšesti meter in tehta tri tone.
V posvečenem hramu
Kralj je pred opatijo prispel pred 11. uro po lokalnem času. Tam se je podal skozi velika zahodna vrata opatije in zakorakal proti njenemu osrčju. Tam so ga pričakali verski voditelji in predstavniki nekaterih držav Commonwealtha, ki so nosili svoje zastave; z njimi so bili guvernerji in premierji. Tudi britanski premier Rishi Sunak.
Slovesnost se je začela ob 11. uri po lokalnem času, vmes pa je odzvanjala od Karla III. izbrana glasba – tudi 12 posebej za to priložnost spisanih skladb. V spomin na v Grčiji rojenega princa Filipa je bilo mogoče slišati tudi grško pravoslavno glasbo. Med paži je tudi kraljev vnuk, princ George, ter Camillini vnuki Lola, Eliza, Gus, Louis in Freddy.
Procesija je v opatijo ponesla kraljeve regalije. Združeno kraljestvo je edina evropska država, ki jih pri kronanjih še uporablja – gre za simbole, kot so krona, žezlo in vladarsko jabolko, vsak od njih pa ponazarja različne vidike službe monarha in njegove odgovornosti.
Karlu so predočili žezli in vladarsko jabolko, ki so bili leta 1661 izdelani za Karla II. in so od takrat ostali v uporabi pri kronanjih. Na vladarskem jabolku je križ, ki predstavlja krščanski svet, votlo zlato kroglo premera 16,5 centimetra pa obrobljajo dragi kamni. Zlato žezlo s križem predstavlja kraljevo moč; v dolžino meri 92 centimetrov, krasijo ga dragi kamni, a prava dragocenost je v »glavi« žezla: Cullian I. oziroma zvezda Afrike, izrezan iz največjega dragulja, ki so ga žezlu dodali leta 1910. Prav tako zlato žezlo z golobico pa predstavlja kraljevo duhovno vlogo. Tudi ta 110-centimetrski artefakt prekrivajo dragi kamni.
Obred je sicer tvorilo več faz. Je pa prvič, da so bili predstavniki javnosti povabljeni, da obljubijo zvestobo kralju. V drugem odmiku od tradicije so imele vidno vlogo ženske predstavnice duhovščine, dejavni pa so bili tudi verski voditelji drugih veroizpovedi.
Prva faza: prepoznanje
Karla so predstavili ljudstvu – gre za tradicijo, ki izvira iz anglosaških časov. Stoječ ob 700 let starem stolu (Imenovanem tudi stol kralja Edvarda. Velja za najstarejši kos pohištva v Združenem kraljestvu, ki še služi svojemu prvotnemu namenu. Z njim so okronali 26 monarhov.), namenjenem kronanju, se je Karl obrnil proti vsaki od štirih strani opatije, ob čemer je bil razglašen za nedvomnega kralja. Prvi mu je zvestobo prisegel canterburyjski nadškof Justin Welby, nato pa še nekaj zaslužnih oseb. Sledil je vzklik kongregacije Bog obvaruj kralja.
Druga faza: prisega
Canterburyjski nadškof je od Karla zahteval, naj potrdi, da bo vzdrževal zakon Anglikanske cerkve, on pa je položil roko na Biblijo in prisegel. Sledila je še ena prisega, v kateri je izjavil, da je zvest protestant.
Tretja faza: maziljenje
Nato so Karlu z ramen sneli kraljevsko ogrinjalo, nakar je sedel na za kronanje namenjen stol, na katerem so ga mazili, s čimer je bila poudarjena duhovna vloga vladarja, ki je tudi glava Anglikanske cerkve. Nadškof ga je mazilil s svetim oljem, ki je narejeno po skrivnem receptu, vsebuje pa vrtnice, jasmin in cimet. Olje, narejeno za Karla, ni vsebovalo nobenih sestavin živalskega izvora. Do zdaj je bila v olju tradicionalno tudi ambra, ki nastaja v črevesju kita glavača.
Nadškof si je pri maziljenju pomagal z zlato ampulo in srebrno žlico s pozlatom; prva je iz 17. stoletja, druga pa menda iz 12.
Četrta faza: umestitev
Nadškof je Karlu na glavo poveznil krono svetega Edvarda, s katero so okronali tudi Elizabeto II., kralj pa se je od stola kralja Edvarda pomaknil k prestolu.
Krona je dobila ime po predhodnici, ki je bila narejena za anglosaškega kralja in svetnika Edvarda Izpovednika. Ta naj bi bila v uporabi od leta 1220 do takrat, ko naj bi Oliver Cromwell ukazal, naj jo stalijo. Narejena je bila za Karla II., ki je želel krono, podobno Edvardovi, a še bolj razkošno.
Karl III. je tako postal komaj sedmi monarh, ki jo bo nosil po Karlu II.
Ogrnjen v zlato ogrinjalo in obdan z regalijami je Karl prisluhnil opatijskim zvonovom, ki so bili dve minuti, po deželi pa so odzvanjali zvoki trobil in salv.
Peta faza: ustoličenje
V zadnjem delu obreda je kralj le sedel na prestol. Nato je nadškof ljudi v opatiji in tiste pred televizijskimi zasloni povabil, naj izrečejo zaprisego kralju.
Podoben obred je doživela tudi kraljica soprogo, le brez prisege. Na glavo so ji poveznili rahlo modificirano krono kraljice Marije.
V zadnjem delu sta kralj in kraljica soproga prejela sveto obhajilo, nato pa se s svojih prestolov spustila v kapelo svetega Edvarda, ki je za glavnim oltarjem. Tam je Karel snel krono svetega Edvarda, si nadel tako imenovano cesarsko državno krono in skupaj s sprevodom prisluhnil državni himni.
Kralj in kraljica soproga sta se potem vrnila v Buckinghamsko palačo, le da, kot rečeno, v 260 let stari kočiji, ki je del vsakega kronanja od Viljema IV. Britanskega dalje.
Ob pol treh je sledil prelet vojaških letal in pozdravljanje kralja in kraljice z balkona Buckinghamske palače.
