Svet porablja za orožje toliko denarja kot še nikoli do sedaj. Po podatkih mirovnega inštituta Spiri so tudi v Evropi izdatki zrasli na ravni, ki jih od časov hladne vojne niso dosegali. Od leta 2021 pa do danes so stroški zrasli kar za 3,7 odstotka, samo v Evropi pa za 13 odstotkov. V denarju to pomeni približno 480 milijard evrov, študija pa predvideva, da se bodo ti zneski v naslednjih desetih letih le še povečevali.
Ukrajina z eno tretjino BDP
Glavni razlog je seveda vojna v Ukrajini, kot drugi razlog za globalni dvig vlaganja v orožje pa študija navaja vedno večje napetosti v vzhodni Aziji. Samo Ukrajina je zaradi ruskega napada v zadnjem letu za sedemkrat povečala izdatke za oborožitev, ti zdaj znašajo kar eno tretjino ukrajinskega BDP. V to pa niso vštete donacije v orožju v višini nekaj deset milijard evrov.
Na drugi strani se seveda oborožuje tudi Rusija, po raziskavi Spiri so Rusi v letu 2022 povečali izdatke za 9,2 odstotka na 78 milijard evrov.
ZDA ostajajo številka ena
Največje izdatke za oborožitev pa imajo še vedno v ZDA in sicer v višini 800 milijard evrov v 2022, Kitajska pa je na drugem mestu s 265 milijardami. Kitajci trenutno največ vlagajo v mornarico, s katero želi pritiskati na Tajvan in povečati prisotnost v južnokitajskem morju. Na te težnje so se s svojimi oborožitvenimi programi že odzvali Japonska, Indonezija, Malezija, Vietnam in Avstralija.
O načrtih v Sloveniji naj bi se pri nas vlaganja v obrambo povečevala do 2030, ko naj bi dosegla dva odstotka bruto domačega proizvoda, nato pa naj bi jih najmanj na tej ravni ohranjali do leta 2040. Predvideno je, da bo za nabavo sodobne vojaške opreme in oborožitve za SV vsako leto namenjenih vsaj 20 odstotkov skupnih obrambnih izdatkov.
