Spomnimo, namestitev ruskega taktičnega jedrskega orožja na ozemlje Belorusije ob meji s Poljsko je v nedeljo napovedal ruski veleposlanik v Minsku Boris Grizlov. Za ta korak, da bodo lahko tam skladiščili jedrsko orožje, morajo naprej zgraditi bunkerje. Ti bodo predvidoma pripravljeni do 1. julija. V Kremlju so pred dnevi ta korak opravičevali z besedami, da morajo sprejeti podobne ukrepe kot ZDA, ki ima svoje jedrsko orožje nameščeno tudi v Evropi. Ruski predsednik Vladimir Putin je glede tega vprašanja že konec marca dejal, da Moskva s tem ne krši nobenih mednarodnih konvencij, saj da ZDA to počnejo že dolgo. Če se bo to zgodilo, bo rusko jedrsko orožje prvič od razpada Sovjetske zveze nameščeno na območju zunaj ruskih meja.
Napoved je med drugim kritiziral tudi generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg, ki je včeraj dejal, da je ta poteza v nasprotju z nedavno skupno izjavo Kitajske in Rusije, v katero so zapisali, da države jedrskega orožja ne bi smele nameščati zunaj svojih meja. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov se je na to odzval z besedami, da je Severnoatlantsko zavezništvo, ki ga vodijo ZDA, tisto, ki se širi proti Rusiji, in ne obratno. Zato Moskva mora sprejeti ukrepe za zagotovitev lastne varnosti. »Nato se širi proti Rusiji, ni Rusija tista, ki svojo vojaško infrastrukturo premešča na meje Nata,« je danes glede Stoltenbergove izjave poudaril Peskov.
S torkovim Finskim vstopom v Nato se je namreč dolžina meje, ki si jo Rusija deli z Natom, kar podvojila. V Moskvi so poudarili, da bodo pozorno spremljali, kako bo z nameščanjem sil Nata na območju Finske, na podlagi tega pa se bodo tudi ustrezno odzvali. »To dogajanje prispeva k zaskrbljenosti glede naše varnosti [...], zato sprejemamo ukrepe za zagotovitev varnosti. Tako bo vsakič, ko se bo Nato približal našim mejam, da bomo s tem uravnotežili varnostni ustroj na kontinentu,« je dodal Peskov.
Predsednika sta se izrekla proti uporabi jedrskega orožja
Medtem je francoski predsednik Emmanuel Macron, ki se skupaj s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen trenutno mudi na Kitajskem, dejal, da sta danes s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom spregovorila tudi o vojni v Ukrajini. Po njegovih navedbah sta se strinjala, da jedrsko orožje ne bi smelo biti del te vojne. Macron je na skupni tiskovni konferenci poudaril, da je bil eno uro in pol dolg pogovor s Xijem »odkrit in konstruktiven.«
Macron je sicer poudaril, da je treba »čim prej nadaljevati pogovore za vzpostavitev trajnega miru«. Xi pa je v izjavi ob koncu dvostranskih pogovorov v Pekingu tudi obsodil vsak napad na civiliste, poroča STA. Macron je pred tem na srečanju s Xijem pohvalil pripravljenost Kitajske pri iskanju poti do miru v Ukrajini. Ob tem je Xiju sporočil, da računa na njegove vezi z Moskvo. »Vem, da se lahko zanesem na vas, da boste Rusijo spravili k pameti in vse strani spravili za pogajalsko mizo,« je dejal. Kitajski predsednik je medtem opozoril, da svet trenutno doživlja zgodovinske spremembe, a da so kljub temu odnosi med Pekingom in Parizom tesni in stabilni, še poroča STA.
