Cena največje nemške banke Deutsche Bank je v petek padla za več kot 11 odstotkov, potem ko so se v četrtek zvečer povečale kreditne zamenjave oz. 'swap'. To je že tretji dan padanja cen, skupno pa je cena od začetka marca padla za petino, poroča CNBC. Kreditne zamenjave so oblika zavarovanja imetnikov obveznic podjetja pred njegovim neplačilom, kar je oblika zavarovanja kupcev obveznic pred propadom banke. Dejstvo, da je ta oblika zavarovanja zdaj dražja, jasno pove, da trg ocenjuje, da je tveganje bankrota Deutsche Bank drastično naraslo.
Credit Suisse je zagnala paniko
Nujno reševanje druge največje švicarske banke Credit Suisse z nakupom UBS, največje švicarske banke, je nekoliko pomirilo paniko pred zlomom finančnega sektorja v Evropi, a je še zdaleč ni ustavilo. Poleg tega je UBS praktično plačala švicarska centralna banka za prevzem "strupene" Credit Suisse. Cena za delnico je le 0,77 evra, kar je smešno v primerjavi s tem, koliko so bile vredne pred desetimi do petnajstimi leti.. Plačanih je bilo le 3,2 milijarde dolarjev, ob vsem tem pa jim je švedska narodna banka zagotovila 100 milijard švicarskih frankov posojil, poroča Index.
Širjenje krize?
Centralne banke in državni regulatorji so upali, da bo posredovanje pri prodaji Credit Suisse domačemu konkurentu pomagalo pomiriti trge, vendar vlagatelji očitno niso prepričani, da bo posel zadostoval za obvladovanje stresa v bančnem sektorju. Glede na zadnji razvoj dogodkov okoli Deutsche Bank je jasno, da strah pred širjenjem krize ni neutemeljen. Paniko v finančnem sektorju je sicer zelo težko obvladati, še posebej, ko se je problem nenadoma pojavil na obeh straneh Atlantika, tako v ZDA kot v Evropi.
Širjenje panike se poskuša zaustaviti
Finančni regulatorji in vlade so v zadnjih tednih sprejeli ukrepe za omejitev tveganja zaradi težav, izpostavljenih pri posameznih posojilodajalcih, kreditna agencija Moody's pa je v sredo dejala, da bi morali biti "na splošno uspešni", poroča CNBC. "Vendar pa v negotovem gospodarskem okolju in s krhkim zaupanjem vlagateljev obstaja tveganje, da oblikovalci politik ne bodo mogli zadržati trenutnih pretresov brez dolgoročnih in potencialno resnih posledic znotraj in zunaj bančnega sektorja," so sporočili iz Moody's. "Še preden je stres v bankah postal očiten, smo pričakovali, da se bodo globalni kreditni pogoji leta 2023 še naprej slabšali zaradi znatno višjih obrestnih mer in nižje rasti, vključno z recesijo v nekaterih državah." Moody's je še povedal, da medtem ko centralne banke nadaljujejo svoja prizadevanja za znižanje inflacije, dlje ko bodo finančni pogoji ostali zaostreni, večje je tveganje, da se bodo "obremenitve razširile izven bančnega sektorja, kar bo povzročilo večjo finančno in gospodarsko škodo."
Zvišanje obrestnih mer, politika, ki so jo v zadnjem letu izvajale vse centralne banke v Severni Ameriki in Evropi, je povzročila padec cen državnih obveznic in s tem izpostavila banke, ki se pred padcem cen niso zavarovale z "zamenjavami". Čeprav je veljalo, da so bančni uslužbenci v oddelku za finančna tveganja dovolj ozaveščeni, da jih zavarujejo pred padcem vrednosti obveznic, čemur so postale finančne banke zelo izpostavljene, je primer banke Silicon Valley Bank (SVB) pokazal, da ni nujno, da je tako. Pravzaprav je oddelek za finančna tveganja te banke leta 2022 naredil nasprotno in odpravil obstoječa zavarovanja.
Težave s Credit Suisse so veliko starejše, večletne, a politika zviševanja obrestnih mer je tveganje za vse banke. Toda centralne banke morajo v boju proti inflaciji še naprej zviševati obrestne mere, zato sta ameriški FED in evropska ECB po začetku krize vseeno dodatno dvignili obrestne mere, ECB za 0,50 in FED za 0,25 odstotne točke. To zavira rast cen, a škodi bankam. Zaradi tega so nekateri finančni strokovnjaki in direktorji bank že začeli javno kritizirati politiko zviševanja obrestnih mer centralnih bank in se zavzemati za njen konec.
Kazalniki Deutsche Bank so dobri, vendar je zaupanje v bančni sektor omajano
Deutsche Bank je poročala o 10 zaporednih četrtletjih dobička, potem ko je zaključila več milijard evrov vredno prestrukturiranje, ki se je začelo leta 2019 za zmanjšanje stroškov in izboljšanje dobičkonosnosti. V letu 2022 je bil dosežen letni čisti dobiček v višini 5 milijard evrov, kar je 159 odstotkov več kot leto prej. Te številke ne pomenijo, da obstaja razlog za skrb glede solventnosti ali likvidnostnega položaja banke. Kljub temu so vlagatelji v paniki, sama panika pa lahko povzroči težave. Poleg Deutsche Bank so se v petek pocenile tudi delnice drugih evropskih bank: Credit Suisse in Commerzbank za 9 odstotkov, Societe Generale in UBS za 7 odstotkov, Barclays in BNP Paribas za 6 odstotkov.
Panika očitno še ni zajezena, zaupanje v bančni sektor kot celoto pa je omajano. Najslabše, kar se zdaj lahko zgodi, je, da se razširi panika in komitenti začnejo dvigovati denar iz bank, torej ustvariti t.i. "juriš v banke". Podražitev stečajnega zavarovanja je jasen signal, da trg ocenjuje, kako verjetno se je povečalo tveganje bankrota Deutsche Bank. To neposredno ruši zaupanje v banko, na to so zelo občutljivi. Zadnji dnevi so pokazali, da lahko porušeno zaupanje vodi v stečaj razmeroma velike banke, in to se je SVB zgodilo v pičlih 48 urah, še poroča CNBC.