Države v sklepnem dokumentu 27. podnebne konference ZN (COP27), kot so ga objavili ZN, pritrjujejo ugotovitvi, da bi bili učinki podnebnih sprememb veliko manjši v primeru segrevanja ozračja za 1,5 stopinje Celzija do konca stoletja kot v primeru segrevanja za dve stopinji, ter napovedujejo, da bodo namenile dodaten trud, da bi segrevanje omejili na 1,5 stopinje.
Za doseganje tega cilja bi bilo treba do leta 2030 zmanjšati izpuste za 43 odstotkov glede na leto 2019, so privzele.
Opuščanje rabe premoga
Poudarjajo potrebo po takojšnjem, obsežnem in trajnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v vseh panogah, med drugim prek povečanja uporabe obnovljivih virov energije. Slednje naj bi bilo tudi ključno za preobrazbo energetskih sistemov, ki je potrebna v luči trenutne svetovna energetske krize.
Tako med drugim pozivajo k razvoju in deljenju tehnologij za prehod na energetske sisteme z malo izpusti ter za proizvodnjo čiste električne energije. V tej luči napovedujejo pospešitev prizadevanj za postopno opuščanje rabe premoga in dodeljevanja neučinkovitih subvencij za fosilna goriva ter hkratno ciljno usmerjeno pomoč najrevnejšim in najbolj ranljivim in podporo pravičnemu prehodu.
Vzpostavitev sklada
Glede prilagajanja na podnebne spremembe izražajo resno zaskrbljenost, saj obstaja velik razkorak med trenutno ravnjo prilagajanja in ravnjo, ki bi bila po ugotovitvah Mednarodnega panela za podnebne spremembe (IPCC) potrebna, ter med drugim razvite države pozivajo takojšnjemu povečanju financiranja, prenosa tehnologij in zagotavljanja zmogljivosti za prilagajanje na podnebne spremembe v državah v razvoju.
Dokument vsebuje tudi dogovor o vzpostavitvi sklada za kritje izgub in škode, ki jih povzročajo podnebne spremembe. Oblikovanje tega posebnega sklada je pomembna točka napredka, so v sporočilu ocenili ZN.
"Ta rezultat nas pelje naprej," je ocenil izvršni sekretar ZN za podnebne spremembe Simon Stiell. "Po desetletju dolgi razpravi o kritju izgub in škode smo določili, kako naprej - kako bomo naslovili učinke na skupnosti, katerih življenje so uničile najhujše posledice podnebnih sprememb," je dodal.
Države so se tudi dogovorile o oblikovanju "prehodnega odbora", ki bo pripravil priporočila, kako zagotoviti izvajanje dogovora o vzpostavitvi sklada za povrnitev škode na naslednji konferenci COP28 prihodnje leto. Odbor naj bi se prvič sestal do konca marca.
Investicije v obnovljive vire
Sklepni dokument navaja, da bo treba za doseganje cilja neto ničelnih izpustov do leta 2050 do leta 2030 investirati okoli 4000 milijard dolarjev v obnovljive vire energije ter da bo dodatno za prehod na nizkoogljično gospodarstvo potrebnih za od 4000 do 6000 milijard dolarjev investicij letno.
Ugotavlja, da še ni bil dosežen cilj zagotoviti 100 milijard dolarjev letno do leta 2020 za države v razvoju, in razvite države poziva, naj to zavezo izpolnijo.
