Preobrat

V ZDA pričakujejo konec preiskav proti Trumpu, pod drobnogledom bo Biden

M.K. / STA
17. 11. 2022, 07.07
Posodobljeno: 17. 11. 2022, 07.20
Deli članek:

V naslednjih dveh letih se po vmesnih volitvah v ZDA pričakujejo blokade načrtov demokratskega predsednika Josepha Bidna, konec preiskav nekdanjega predsednika Donalda Trumpa in začetek preiskav Bidna in njegove vlade.

Profimedia
Republikanska večina med drugim najverjetneje pomeni konec Bidnovih pobud na področju zaščite okolja in prizadevanj za zaščito pravice do splava.

Kaj bo z zaščito okolja in pravice do splava?

Republikanska večina med drugim najverjetneje pomeni konec Bidnovih pobud na področju zaščite okolja in prizadevanj za zaščito pravice do splava. Biden bo lahko kaj dosegel le še z izvršnimi ukazi, ki imajo omejen rok trajanja - dokler položaja ne prevzame nov predsednik ZDA.

Ameriške televizijske mreže so sinoči napovedale, da so republikanci na nedavnih vmesnih volitvah dobili dovolj sedežev za prevzem večine v predstavniškem domu kongresa. Odločilni 218. sedež jim je sinoči zagotovil republikanski kongresnik v Kaliforniji Mike Garcia.

Prednost republikancev se lahko še poveča, saj osem tekem še ni odločenih. Na volitvah za predstavniški dom so doslej zbrali okrog 53 milijonov glasov, demokrati pa 49 milijonov, kar znaša približno 51 proti 47 odstotkom za republikance.

Predstavniški dom ima 435 sedežev, republikanci so si jih do sinoči zagotovili 218, demokrati pa 209. Republikanci so morali za prevzem večine demokratom odvzeti pet sedežev, do sinoči so jih uspeli pridobiti osem.

Republikanska večina v novem predstavniškem domu od januarja prihodnje leto bo sicer precej manjša od predvolilnih napovedi. Demokrati so ob tem uspeli zadržati večino v senatu, na guvernerskih volitvah pa so pridobili dva položaja. Demokrati so republikancem odvzeli večino tudi v najmanj treh državnih kongresih.

V naslednjih dveh letih se po vmesnih volitvah v ZDA pričakujejo blokade načrtov demokratskega predsednika Josepha Bidna, konec preiskav nekdanjega predsednika Donalda Trumpa in začetek preiskav Bidna in njegove vlade.

profimedia
Donald Trump je v torek napovedal, da se bo leta 2024 ponovno potegoval za predsednika ZDA

V torek nepovedal povratek

Bivši predsednik ZDA Donald Trump je na svojem posestvu Mar-a-Lago na Floridi v torek v skladu s pričakovanji napovedal, da se bo leta 2024 spet potegoval za položaj predsednika ZDA. 

Ameriški analitiki po vrsti ocenjujejo, da se je Trump za zgodnjo najavo kandidature odločil iz več razlogov. Na prvem mestu naj bi bilo upanje, da se bo s tem otresel kazenskega pregona.

Ta mu grozi zaradi odtujitve zaupnih dokumentov iz Bele hiše, ščuvanja privržencev k napadu na kongres in zaradi poskusov sprevračanja izida predsedniških volitev, med drugim s pritiskom na državne uradnike Georgie, da mu samovoljno dodajo manjkajoče glasove.

Najbolj verjetna je skorajšnja obtožnica zaradi tajnih dokumentov, ki pa je pravosodni minister ZDA Merrick Garland doslej še ni vložil zaradi nenapisanega pravila, da se 60 dni pred volitvami obtožnic, ki bi lahko vplivale na potek volitev, ne vlaga.

Razlog za zgodnjo napoved kandidature naj bi obenem ležal tudi v značaju Trumpa, ki želi biti vedno v ospredju pozornosti medijev, po vmesnih volitvah pa se žarometi in strankarska pozornost obračajo proti guvernerju Floride Ronu DeSantisu.