»Živimo v času zelo nepredvidljivih učinkov vojne v Ukrajini, posrednega tihega političnega vmešavanja drugih velesil, od ZDA do Kitajske, in še kaj bi se našlo. Zagotovo bo del tega dogajanja vplival tudi na trg elektrike, tako na ceno kot morda celo dostopnost. Nedvomno vse to ustvarja nelagodje, ki hitro rodi nepotrebno paniko. Prepričana sem, da bo situacija težavna, a da brez elektrike ne bomo ostali in da načrtnih redukcij ne bo. Predvsem zato, ker ne gre le za elektriko za ogrevanje stanovanj ali temo, temveč v takih primerih obstane skoraj vse – internetne povezave, dvigala, črpalke za vodo. Sploh pa je še veliko drugih možnosti za ugašanje – od izklopa javne razsvetljave, reklamnih panojev in pa seveda delov industrije, tistih, kjer porabijo največ električne energije,« meni prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj z Biotehniške fakultete v Ljubljani. »Oblikovanje cene elektrike je pač povezano z različnimi interesi, tudi z iskanjem hitrega zaslužka in celo z nagajanjem med deležniki. Tudi vremenske razmere, kot so hud mraz ali suša, jo lahko dražijo. Da ne omenjamo vojnih razmer v naši bližini. Ob tem so za nakupe elektrike praviloma sklenjene dolgoročne pogodbe z zakupljenimi cenami, praviloma nižjimi od trenutnih tržnih, tako da ni lahko dobiti natančne slike, kakšne bodo povprečne prodajne cene. Porabniki nimamo realnih informacij, kaj vse viša ceno elektrike – področje je žal za navadnega državljana povsem netransparentno.«
Podnebne spremembe so seveda v jedru težav
»Te neposredno in posredno dražijo elektriko. Zaradi suš poleti proizvedemo manj hidroenergije, poleti porabimo po novem veliko elektrike za hlajenje prostorov. Jedrske in termoelektrarne imajo težave s hladilno vodo. In tu so še ujme! Samo Elektro Ljubljana upravlja in vzdržuje skoraj 18 tisoč kilometrov nadzemnih in kabelskih električnih vodov, Slovenija pa blizu 64 tisoč kilometrov, od tega jih je približno polovica nad zemljo. Ti so seveda občutljivi za viharne vetrove, padajoča drevesa, žled, pa tudi za hudourniške in druge poplave. Celo zelo visoke temperature, ki jih imamo zaradi podnebnih sprememb, niso nedolžne. Vedno pogostejše vremenske ujme opozarjajo, da je treba povečati odpornost omrežij proti vremenskim dejavnikom. Postati morajo robustnejša, zato je potrebno kabliranje oziroma izoliranje srednje- in nizkonapetostnih vodov. Morda bo treba tudi povečati jezove pri hidroelektrarnah. Posredno pa se draži tudi elektrika iz TeŠ 6, saj cena emisijskih kuponov raste.«
Bodo izpadi elektrike kmalu naša realnost?
»Upam, da ne! Nobena država si v 21. stoletju ne sme dovoliti izpadov elektrike, razen v potresu ali ob padcu meteorita, torej če bi bila res višja sila. V Sloveniji nas je le dva milijona in sistem mora biti dovolj robusten tudi za povečanja. Res pa je, da bi se moralo mnogo večji poudarek dati racionalni rabi energije in varčevanju. K temu nas bo očitno prej pripravila cena elektrike kot pa pravilna ozaveščenost.«
Nas čakajo redukcije?
»Seveda ne škodi, da se pripravljamo tudi na take črne scenarije. Vsi sicer ob omembi izpada elektrike najprej pomislijo na sveče, ampak raje imejmo kje pri roki kako večje svetilo na baterije, tako kot na taborjenju. Goreče sveče so za majhne otroke ali hišne ljubljenčke nevarne. Na zalogi imejmo baterije. Prav je, da se znamo doma vsaj malo orientirati v temi. V ta namen ob priliki simulirajmo izpad elektrike, recimo izklopimo varovalko in brez panike preizkusimo, kako bomo ravnali. Ko zmanjka elektrike, iz omrežja izklopimo naprave, ki bi jim lahko škodil napetostni sunek. Čim manj odpirajmo hladilnik in zamrzovalnik. Mogoče nam bo prišel prav manjši plinski kuhalnik, še posebej pozimi, ko nam bo topla pijača ali hitra juha prišla prav. Tudi zaloga nekaj litrov pitne vode naj čaka v shrambi. Ogrevanje na drva res ni odvisno od elektrike, je pa lahko tudi problematično, če kurimo nekakovosten in moker les ali druge neprimerne materiale. V zimskem času ob meglenem vremenu brez vetra tako onesnažimo zrak z delci, da je postane izjemno nevaren za otroke, starejše in bolnike. Že eno kurišče v eni hiši lahko vsej ulici onemogoči zdravo dihanje.«
Kako rešiti problematiko oskrbe z električno energijo v Sloveniji?
»Situacija res ni preprosta. Na eni strani imamo naraščajoče potrebe porabnikov po elektriki, na primer elektrifikacijo prometa in ogrevanja, na drugi strani pa bi elektrika morala priti iz obnovljivih razpršenih virov. Ker bodo to najbrž pretežno sončne elektrarne, to zahteva investicije v male elektrarne, torej nekaj 1.000 MW, vlaganje v hranilnike in še v distribucijsko omrežje. Skupni investicijski stroški elektrarn, hranilnikov in ojačitev omrežja so ocenjeni na nekaj milijard evrov. Potrebovali pa bi tudi napredne merilne sisteme za daljinsko odčitavanje in upravljanje podatkov o rabi energije, kar tudi stane. K temu prištejmo še stroške digitalizacije elektro distribucije, ki je predpogoj za uveljavljanje naprednih storitev. Ko vse seštejemo, se potrebe po denarju dvignejo tudi čez 10 ali celo 15 milijard evrov. Če se to zdi predrago, nas potem čakajo bolj kot ne napačne energetske odločitve. Te pa pehajo prebivalstvo v energetsko revščino, gospodarstvo v stagnacijo, okolje pa v degradacijo,« je prepričana prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj.
